Mag. Jana Kruh je ključna figura v izobraževalnem in mladinskem sektorju v Novi Gorici, saj vodi Mladinski center Nova Gorica in je bila predstojnica Območne enote Zavoda RS za šolstvo Nova Gorica. Njeno dolgoletno delo je posvečeno razvoju in opolnomočenju otrok ter mladih, z globokim razumevanjem njihovih potreb in izzivov.
Mladinski center Nova Gorica: Poslanstvo in dejavnosti
Mladinski center Nova Gorica vodi mlada in zagnana ekipa šestih zaposlenih, ki s pomočjo javnih delavcev prispeva k pozitivno naravnanemu in ustvarjalnemu okolju zavoda. Vsako leto center povabi številne zunanje sodelavce za obogatitev in popestritev programov, ki so namenjeni mladim, otrokom ter ostalim občanom iz Goriške regije.
Cilji in poslanstvo
Glavni cilji Mladinskega centra Nova Gorica so posredovanje znanja in opolnomočenje mladih za njihov osebnostni razvoj, aktivno vključevanje v družbo ter ustvarjanje okolja za lažje in hitrejše doseganje socialne in ekonomske avtonomije. Center si prizadeva s svojimi programi nuditi odgovor na specifične potrebe lokalnega okolja. Dejavnosti, ki tvorijo poslanstvo centra, vključujejo:
- Povezovanje kulture in umetnosti z zdravim duhom, telesom in neokrnjeno naravo.
- Tkanje mednarodnih navezav in krepitev lokalnih virov.
- Spoznavanje okolja in samega sebe.
- Združevanje mladega in tistega z veliko življenjskimi izkušnjami.
Mladinski center Nova Gorica deluje od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, po potrebi pa tudi ob vikendih in izven rednega urnika, glede na načrtovane dogodke. Odgovorna oseba in kontaktna oseba programa je mag. Jana Kruh. Sedež programa je na Bazoviški ulici 4, 5000 Nova Gorica.
Programi in dogodki
Center organizira raznolike dogodke in programe, kot so srečanja mamic z dojenčki, kjer se poudarja pomen pristnega odnosa. V sodelovanju z Rodom Soških mejašev in Mestno občino Nova Gorica so organizirali Kresovanje, kjer je bila ponudba hrane in brezalkoholne pijače. Skupaj s Krajevno skupnostjo Nova Gorica organizirajo Goriški pust z rajanji, poslikavami obraza in foto kotičkom. Mladinski center Nova Gorica ob podpori Mestne občine Nova Gorica, v sodelovanju s Klubom goriških študentov in Plesnim studiem Rebula, organizira tudi Maturantsko četvorko.
Zavod RS za šolstvo, Območna enota Nova Gorica
Mag. Jana Kruh je imela pomembno vlogo tudi na Zavodu RS za šolstvo, Območni enoti Nova Gorica, kjer je bila predstojnica enote. Njena poklicna pot je že od začetka povezana z otroki in mladimi; med drugim je deset let delala kot učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli, kasneje pa kot svetovalka na Zavodu RS za šolstvo sodelovala z učitelji in drugimi strokovnimi delavci osnovnih ter srednjih šol.
Delovanje in svetovalne storitve
Tajništvo Območne enote Nova Gorica je dosegljivo na telefon 05 330 80 50. Na Območni enoti Nova Gorica delujejo svetovalci za naslednje predmete oziroma področja:
- Razredni pouk
- Slovenščina
- Matematika
- Angleščina
- Fizika
- Šport
- Psihologija
- Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
Za informacije v zvezi z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami in izdajo odločb je na voljo telefonska številka 05 330 80 69 v času uradnih ur (vsak torek, sredo in petek med 9.00 in 12.00 uro), pošljite elektronsko sporočilo na e-naslov ali pošto naslovite na naslov območne enote, s pripisom "usmerjanje otrok s posebnimi potrebami". Za dostop do spletne učilnice učiteljic in učiteljev OE NG so gesla na voljo pri predstojnici OE ZRSŠ Nova Gorica ali pri ravnatelju.
Mag. Jana Kruh: Pogledi na mladostništvo in vzgojo
Kot direktorica mladinskega centra ima mag. Jana Kruh številne priložnosti za pogovore z mladimi, ki ji omogočajo edinstven vpogled v potrebe, interese in izzive, s katerimi se mladi danes srečujejo. Njeni nasveti staršem in strokovnjakom temeljijo na poglobljenem razumevanju psihologije mladostnikov in vpliva sodobnega okolja.
Izzivi mladostniških možganov
Mladostniki so v posebnem in zahtevnem življenjskem obdobju, ki traja približno od 12. do 25. leta. V tem času njihovi možgani še niso popolnoma razviti, kar vpliva na njihovo vedenje in odločanje. Eden ključnih dejavnikov je dopamin, osrednji nevrotransmiter, ki se v začetku mladostništva začne pospešeno sproščati in doseže vrh nekje na sredini tega obdobja. V tem času v ospredje stopijo vrstniki, bolj kot odrasli. Želja po ugodju in raziskovanju, povezana z dopaminom, lahko vodi do povečanega tveganega vedenja, kot so preizkušanje mamil in drugih prepovedanih substanc ter različne oblike zasvojenosti.
Drugi pomemben del so prefrontalne možganske strukture, predvsem prefrontalni korteks - sprednji del možganov, kjer analiziramo informacije, ocenjujemo tveganje in uravnavamo reakcije. Ta del možganov, ki vključuje tudi izvršilne funkcije (organiziranje, načrtovanje, odločanje), dozori najpozneje, približno do 25. leta. Zaradi močnega vpliva dopamina in nerazvitega prefrontalnega korteksa je v mladostništvu težko reagirati zrelo in premišljeno. Odrasli smo tisti, ki moramo mladim dobesedno “posoditi” svoj prefrontalni korteks, skupaj z njimi razmišljati o situacijah in jih voditi skozi odločitve. Pri mladih je zato amigdala, kjer potekajo čustvene reakcije, zelo aktivna in okrepljena, kar pogosto povzroča burne, impulzivne in intenzivne reakcije, brez razmisleka o posledicah, tudi če se zavedajo tveganosti.
Vpliv okolja in komunikacije
Impulzivne reakcije najstnikov niso le posledica sprememb v možganih, ampak so odvisne tudi od okolja, v katerem mladostnik živi, ter od tega, koliko se tam počuti varnega in sprejetega. Pomembno je, da odrasli razumemo te spremembe, saj to olajša razumevanje njihovih reakcij. Postavljanje meja je nujno, vendar ob tem vedno jasno povedati, da razumemo, kaj doživljajo, in da se o tem lahko pogovorimo.
Današnji način življenja se bistveno razlikuje od prejšnjih generacij. Mladi se danes pogosto manj pogovarjajo med seboj, redkeje komu zaupajo in se pogosto zatekajo v virtualni svet, kjer doživljajo občutek navidezne sprejetosti. Pri prejšnjih generacijah je bila težava v pomanjkanju odprte komunikacije. Danes pa je v ospredju komunikacija in vzpostavljanje varnega odnosa z otrokom, saj so bolečine hitreje izražene in želimo živeti polno ter kakovostno življenje.
Tehnologija in virtualni svet
Tehnologija je prinesla ogromno dobrega, a tudi veliko izzivov. Skrbi so, da se mladi preveč pogovarjajo z umetno inteligenco, kot je ChatGPT, in tam iščejo podporo ali rešitve za svoje težave, kar lahko postane edini kanal komunikacije. Če mladostnik nima ob sebi vsaj ene odrasle osebe, ki ji zaupa, je to lahko zelo nevarno. Meja med odvisnostjo in “normalnim” igranjem je zelo tanka. Zato je ključni izziv v postavljanju jasnih pravil za uporabo telefonov: kdaj, kako in za kaj. V virtualnem svetu so vsi dražljaji izjemno močni - slike, zvoki, barve, hitrost, vse je intenzivnejše kot v resničnem svetu. To lahko povzroči, da jim realnost postane dolgočasna, šola se zdi dolgočasna, življenje manj zanimivo.
Skrbi tudi to, da mladi nimajo več ciljev, povezanih z resničnim življenjem, ampak se ti pogosto izhajajo iz vsebin, ki jih vidijo na telefonu: želja po hitrem bogatenju in življenju, prikazanem pri influencerjih ali v igricah, kjer je ogromno nasilja in se vse zdi preveč enostavno.
Pomen zdravega odnosa in zgleda
Zdrav odnos med starši in otroki je ključen. Poteka naj stalna komunikacija in uporaba tehnologije naj bo čim bolj omejena. Pomembno je otroka zaposliti z drugimi stvarmi, z dejavnostmi, ki jih rad počne in ga resnično zanimajo. Starši naj opazujejo in spodbujajo otrokove strasti. Dober nasvet je tudi spominjanje otroka, kakšen človek bi rad postal.
Težava je pogosto v tem, da oblikujemo otroke po pričakovanjih odraslih, namesto da bi jim dovolili biti avtentični. Mag. Jana Kruh poudarja, da največ dosežemo z zgledom, ne z moraliziranjem. Če smo mi spoštljivi in prijazni, bomo takšne lastnosti spodbudili tudi pri mladostnikih. Starši morajo biti pozorni na to, kako uporabljajo telefone, saj s tem otroku sporočajo, kaj je pomembno in ali je on v tistem trenutku pomemben. Pomembno je biti prisoten v skupnih trenutkih, odložiti telefon in se zares posvetiti družini. Odrasli se moramo zavedati, da smo lahko pozorni samo na eno stvar naenkrat.
Učenje iz napak
Napake so v življenju izjemno pomembne. Zavedanje, da se na napakah učimo, je ključno za rast. Napake nam povedo, kje smo trenutno in na katerih področjih moramo še nekaj nadgraditi. Ko napako ozavestimo in se zanjo opravičimo, se veliko naučimo o sebi in o odnosu z drugimi. To je priložnost za čustveno rast in razumevanje lastnih reakcij.
Razumevanje in spoštovanje mladih
Mladi pogosto menijo, da jih starši in učitelji ne razumejo. Odrasli bi se morali večkrat spomniti lastnega mladostništva. Ko mladostnika iskreno vprašamo, kako je, ga pogledamo v oči in mu pokažemo, da mislimo resno, se začne odpirati. Pogosto je potrebna le ena stvar - čas. Hitri življenjski tempo pogosto preprečuje, da bi bili prisotni v vsakdanjih trenutkih. Ko se ustavimo in umirimo, ugotovimo, kaj nam je v resnici najpomembnejše, kar so skoraj vedno odnosi. Mladi ne potrebujejo veliko materialnih stvari, ampak predvsem toplino, ki jim sporoča, da so vredni in pomembni.
Tudi odrasli se želimo dokazovati, kar so naše rane. Ko se zavedamo, kdo smo in da smo dovolj, se lažje ustavimo in prisluhnemo mladim ter jim damo najpomembnejše sporočilo: takšen, kot si, si dovolj. Pomembno je ohraniti pristnost, avtentičnost človeka, ki raste in se razvija. To vključuje tudi načrtovanje skupnega časa, na primer dopustov, ki vključujejo aktivnosti, zanimive za mlade, ter skupne obroke, kjer so vsi resnično prisotni, brez telefonov. Poslušanje mladih do konca, brez prekinjanja, je znak spoštovanja in jim omogoča izraziti svoje mnenje.
Preprečevanje zasvojenosti
V Novi Gorici je bil november mesec preprečevanja zasvojenosti, ko so se pogosto omenjale teme kot sta vejpanje in »fuge« med mladimi. Te snovi so problematične, ker jih je težko opaziti. Raziskave preventive kažejo, da zastraševanje ni učinkovito, saj imajo mladi v obdobju mladostništva močno željo po raziskovanju in preizkušanju novega. Zato je izjemno pomemben zgled odraslih in naš odnos do teh stvari. Starši niso edini, ki vplivajo na to, kakšen človek bo mlad postal, a njihov zgled igra ključno vlogo.
E-hiša Nova Gorica: Znanost za mlade
E-hiša Nova Gorica je pomemben del izobraževalnega in mladinskega dela v regiji. Njene dejavnosti so namenjene šolajoči mladini in povezujejo znanost z učnimi vsebinami v šolah, programe pa razvijajo v skladu z učnimi načrti. Dejavnosti e-hiše udeležencem omogočajo, da se skozi zabavno izkustveno učenje naučijo reševati težave, obvladovati zapletene izzive in iskati izvirne rešitve. Raven zahtevnosti pridobljenega znanja prilagajajo predznanju in izraženemu interesu ciljne skupine.
Zgodovina in razvoj e-hiše
Leta 2008 je e-hišo, hišo poskusov Nova Gorica, zasnoval in finančno podprl novogoriški podjetnik Luka Manojlović. Skupina prostovoljcev je s podporo Mestne občine Nova Gorica postavila prvo zbirko poskusov v sklopu Multimedijskega centra Mostovna, kjer so aktivno sodelovali tudi taborniki Roda soških mejašev Nova Gorica. V februarju 2014 se je e-hiša preselila na novo lokacijo, v središče Nove Gorice, na Bevkov trg 8. V aprilu 2016 je e-hiša postala CRSN Točka za nadarjene znotjo evropske mreže za nadarjene (ETSN). V jeseni 2020 se je e-hiša preselila na Delpinovo ul. 20, v prostore novo nastalega Xcentra, vozlišča ustvarjalnih praks, in junija 2021 začela z dejavnostmi na novi lokaciji. Maja 2024 se je e-hiša preselila iz Xcentra v prostore Mladinskega centra Nova Gorica, s čimer se je še bolj povezala z mladinskim delom v mestu. Ekipa e-hiše je svojo energijo in sredstva usmerila v terensko delo po osnovnih šolah Goriške, Posočja, Vipavske doline in Krasa. V letu 2025 e-hiša Nova Gorica nadaljuje delo z mladimi, predvsem po OŠ širše Goriške in Posočja, ter deli svoje izkušnje in znanje s strokovno javnostjo, med drugim so poleti 2025 pripravili delavnico za slovenske pedagoške delavce na temo igrifikacije ob delu z Lego kompleti.
Mreža PPMS: Podpora preventivnim programom
Mreža PPMS je bila ustanovljena leta 2002 na pobudo takratnega Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje s prvotnim namenom združevati programe, ki so delovali v sklopu takratnih centrov za socialno delo v MOL. Zaradi potrebe po usklajevanju standardov in normativov dela ter dvigovanju nivoja kakovosti svojega dela, se je mreža kmalu začela širiti v druge slovenske regije in vključevati dnevne in mladinske centre z drugačnimi pravnimi statusi, kot tudi druge organizacije, ki so izvajale preventivne programe za ciljno populacijo v okviru socialnega varstva.