Zelenjava igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja, saj vsaka vrsta vsebuje edinstveno kombinacijo vitaminov, mineralov, polifenolov in drugih bioaktivnih snovi. Med široko paleto vrtnin in rastlin pa nekatere izstopajo s svojim dekorativnim videzom, ki ga zaznamujejo predvsem rdeče žile listov ali izrazita rdeča obarvanost. Te rastline niso le paša za oči, ampak pogosto ponujajo tudi bogato hranilno vrednost in edinstvene okuse.
Radič - zimski kralj rdečih listov
Radič (Cichorium intybus L.) je listnata zelenjava z značilnim rahlo grenkim okusom, ki je v Sloveniji zelo priljubljena predvsem v jesenskem in zimskem času. Gre za tipično mediteransko rastlino, ki ima dolgo tradicijo pridelave v Evropi, saj so ga kot solatnico poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Radič dobro prenaša nižje temperature, zato se prideluje pozno jeseni in uživa tudi pozimi, ko je sveže lokalne zelenjave manj.
Potrošniki lahko izbirajo med zelenimi, rdečimi ali pisanimi tipi radiča, ki se razlikujejo po obliki listov, barvi in intenzivnosti grenkega okusa. Med njimi so še posebej cenjene sorte z rdečimi žilami, ki dodajo jedem estetsko vrednost:
- Treviški radič (Treviso) je prepoznaven po podolgovatih rdečih listih z izrazitimi belimi žilami.
- Radič Palla Rossa 2 je zgodnja sorta radiča, ki ima okrogle glavice z vinsko rdečimi listi, ki so odličnega, nekoliko grenkega okusa. Enako velja za zgodnjo sorto radiča s kompaktnimi okroglimi glavicami in vinsko rdečimi listi, ki ne prezimi na prostem.
- Pisani radič, sorta Castelfranco, je srednje zgodnja sorta z okroglimi glavicami, ki so zelene z rdeče pegastimi listi, odličnega in nekoliko grenkega okusa.
- Zgodnja sorta radiča z okroglimi listi, zeleno-rdeče barve, ki jeseni pordečijo in se oblikujejo v velike glavice z izrazitimi belimi žilami.
- Hibridna sorta radiča Speeder (SAT 18070) se od ostalih radičev razlikuje po bolj zgodnji rasti in kompaktnih glavicah, primernih za pridelavo v rastlinjakih in tunelih.
Radič vsebuje veliko vode in ima nizko energijsko vrednost, zato je primeren za vključevanje v uravnoteženo prehrano. Med vitamini izstopajo predvsem vitamin K, folat (vitamin B9) in vitamin A, prav tako pa vsebuje večje količine molibdena in pantotenske kisline (vitamin B5). Radič je tudi bogat vir bioaktivnih spojin, predvsem polifenolov in drugih antioksidantov, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom.
Siljenje radiča in posebne sorte
Posebna oblika pridelave radiča je t. i. siljenje, s katerim lahko sveže liste pridelujemo tudi v zimskem času. Postopek poteka tako, da se jeseni radiču najprej izkoplje korenine, ki se nato shranijo v temnem in nekoliko toplejšem prostoru. Korenine se postavijo v vlažen substrat ali pesek, kjer brez svetlobe ponovno poženejo mlade liste. Ker listi rastejo v temi, so običajno svetlejši, bolj krhki in manj grenki kot listi radiča, ki raste na prostem. Ta način pridelave je značilen predvsem za nekatere tipe radiča, med katerimi je najbolj znan t. i. belgijski radič oziroma vitlof ter slovenski Solkanski radič.
- Goriški radič (solkanski radič ali goriška vrtnica) je tradicionalna lokalna populacija radiča, ki izvira z območja Goriške. Posebnost je njegov značilni videz: ko rastlino po obiranju očistijo in pripravijo za prodajo, se listi razporedijo v obliko, ki spominja na vrtnico ali cvet. Cenjen je tudi zaradi nežnejše teksture in nekoliko manj izrazite grenkobe.
- Belgijski radič (vitlof) je kultivar cikorije, katerega način gojenja s siljenjem so po naključju odkrili v petdesetih letih 19. stoletja.
Kulinarična uporaba radiča
Radič najpogosteje uživamo surov kot solato, pogosto v kombinaciji z drugimi vrstami zelenjave. Primeren je tudi za pripravo toplih jedi, na primer v rižotah, testeninah ali kot priloga. Značilno grenkobo radiča lahko omilimo s sekljanjem in kuhanjem, vendar pri tem lahko izgubimo nekaj zdravilnih lastnosti.
Recept: Pečen radič z jajci
- Pečico segrejemo na 200 °C.
- Radič prerežemo na polovice ali četrtine in ga položimo v pekač.
- Pokapamo ga z oljčnim oljem, posolimo in popramo ter dodamo na lističe narezan česen.
- Nežno premešamo in pečemo 12-15 minut, da radič malo oveni in se robovi rahlo zapečejo (lahko ga vmes obrnemo).
- V radič naredimo dve "vdolbinici" in ubijemo vanju jajci.
- Vrnemo v pečico še za 6-9 minut (odvisno, ali želimo mehkejši ali trši rumenjak).
- Na koncu po želji pokapamo z balzamičnim kisom/limono in potresemo s sirom. Recept lahko pripravite tudi v ponvi.
BREZ MOKE!!! Vzamem 2 JAJCI in 5 KROMPIRJEV! Vsi iščejo ta recept!
Druge užitne rastline z rdečimi žilami ali listi
Kislica z rdečimi žilami (Rumex sanguineus)
Nizka, 30 cm visoka kislica z rdečimi, dekorativnimi vinsko rdečimi žilami v listih je primerna kot okrasno zelišče. Ponekod je nadomestek za blitvo in špinačo, vendar je priporočljiva uporaba v majhnih količinah zaradi vsebnosti oksalne kisline.
Listi rdeče pese
Listi rdeče pese so eden najbolj podcenjenih virov hranil v sodobni prehrani. Čeprav jih večina ljudi zavrže, predstavljajo cenovno dostopen in izjemno zdrav dodatek k jedilniku. So vsestransko uporabni v solatah (podobno kot rukola ali špinača), kot priloga (na hitro popraženi), v smutijih ali kot hrustljavi čips iz pečice.
Listnata gorčica "Red Giant" in "Rouge Metis"
V skupino zimskega zelenja, ki daje pridelek jeseni in pozimi, sodijo tudi vrste listnate gorčice z rdečo obarvanostjo. Mednje štejemo listnato gorčico "Red Giant" in "Rouge Metis", ki jih sejemo konec avgusta ali v začetku septembra.
Rdečelistna bazilika (Ocimum basilicum)
Rdečelistna bazilika ima v prvi fazi zelo dekorativne obarvane liste ter svetlo modra stožčasta socvetja. Lepo diši in velja za izredno medovito rastlino, saj med poletnimi dnevi privablja obilico čebel. Pogosto se sadi na teraso ali v kombinaciji z drugimi balkonskimi rastlinami.
Okrasne rastline z rdečimi žilami
Pegavka (Hypoestes phyllostachya)
Pegavka, znana tudi kot barvna rastlina, je priljubljena sobna rastlina, cenjena zaradi svojih pisanih in okrasnih listov. Izvira iz tropov, predvsem z Madagaskarja. Listi so običajno zeleni z rožnatimi, belimi ali rdečimi madeži ali žilami, kar rastlini daje zelo dekorativen videz. Listi so ovalni do srčasti in lahko dosežejo dolžino do 10 cm. Občasno cveti z majhnimi, vijoličastimi cvetovi.
Nega pegavke:
- Svetloba: Najbolje uspeva v svetlih, posrednih svetlobnih pogojih. Premočna sončna svetloba lahko povzroči opekline listov, premalo svetlobe pa zbleditev barv.
- Tla: Potrebuje rodovitna, dobro odcedna tla, npr. mešanico zemlje za sobne rastline z dodatkom perlita ali peska.
- Zalivanje: Redno zalivanje za ohranjanje vlažnosti tal, a izogibanje prekomernemu zalivanju. Pred zalivanjem naj se zgornji del tal rahlo izsuši.
- Temperatura in vlažnost: Uspeva pri temperaturah med 18 in 24 °C. Rada ima visoko vlažnost, zato jo je možno pršiti ali postaviti na pladenj s kamenčki in vodo.
- Gnojenje: Med rastno sezono (spomladi in poleti) gnojite z gnojilom za sobne rastline vsakih 4-6 tednov.
- Obrezovanje: Priporočljivo za spodbuditev goste rasti in odstranjevanje odmrlih listov.
Molitvena rastlina (Maranta leuconeura Fascinator)
Molitvena rastlina je tropska lepotica iz brazilskih deževnih gozdov. Njeni okrasni listi so pravi vrhunec: živahno zeleni s kontrastnimi rdečimi žilami in edinstvenim vzorcem, zaradi katerega je vsaka rastlina edinstvena. Zaradi svoje kompaktne velikosti je maranta odlična kot namizna rastlina, za stranske omare ali kot zelena paša za oči na polici.
