Marmorni kolač: Klasičen recept za rahel in sočen užitek
Kje najti odličen sladoled v Slovenski Bistrici: Kavarna Cappuccino
Sestavine in vrste jedilne čokolade
Recept za grahovo korenčkove njoke
Kaj je priloga h kolektivni pogodbi
Priloga k pogodbi: razumevanje in pomen
Priloga k pogodbi je dodatek ali dopolnilo k osnovni pogodbi, ki podrobneje določa ali spreminja določene pogoje, ki so bili dogovorjeni v glavni pogodbi. Omogoča fleksibilnost in natančnost pri urejanju pogodbenih razmerij, saj se lahko z njo specifikacije, razpredelnice, tehnični podatki ali drugi pogoji, ki bi preveč obremenili glavno besedilo pogodbe, obravnavajo ločeno. Priloge so pravno zavezujoče in so sestavni del pogodbe, na katero se nanašajo.
Tarifna priloga h kolektivni pogodbi: primer iz prakse
Tarifna priloga je pogosta oblika priloge, še posebej pri kolektivnih pogodbah. Spodaj je predstavljen podroben primer tarifne priloge h Kolektivni pogodbi za dejavnost gradbeništva Slovenije, ki določa konkretne pogoje glede plač, regresa in povračil stroškov za zaposlene v panogi.
Določitev najnižjih osnovnih in izplačanih plač
Najnižja osnovna plača (določbe iz leta 2005)
Najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred za poln delovni čas in normalne pogoje dela za mesečni fond 174 ur ter na eno uro so veljale za datum 1. 1. 2005 in so se uporabljale za izplačila plač od meseca januarja 2005 dalje. V skladu z zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004-2005 so bile najnižje osnovne plače po tej tarifni prilogi od 1. 8. 2005 zapisane v tabeli in so se uporabljale za izplačila plač od meseca avgusta 2005 dalje. V primeru, da so se plače v letu 2005 usklajevale v skladu s 4. členom istega dogovora, so se uskladili tudi navedeni zneski.
Podpisniki te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so soglašali, da so z dnem uveljavljanja te kolektivne pogodbe in tarifne priloge usklajevalni znesek, ki izhaja iz dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004-2005 in na njem temelječem zakonu o izvajanju dogovora, vgradili v sistem plač po tej kolektivni pogodbi. Kolikor se tudi pri delodajalcih ta dodatek prenese v sistem plač, potem z dnem uveljavitve kolektivne pogodbe in tarifne priloge preneha veljati obveznost delodajalcev po izplačilu enotnega usklajevalnega zneska v skladu z zakonom o izvajanju dogovora v letih 2004 in 2005.
Urna postavka najnižje osnovne plače za obračun mesečne plače je lahko enaka, mesečni znesek pa se lahko razlikuje glede na razporeditev mesečnega fonda ur. Delodajalci, katerih zaposleni imajo v pogodbah o zaposlitvi najmanj enake ali višje osnovne plače, kot so določene v tej tarifni prilogi, niso dolžni povečevati osnovnih plač.
Določitev zneskov najnižjih izplačanih plač (določbe iz leta 2005)
Ne glede na določila kolektivne pogodbe in tarifne priloge o višini in strukturi izkazovanja plač po posameznih sestavinah, je bil delodajalec od 1. 1. 2005 dolžan izplačevati najmanj zneske izplačanih plač, ki so zapisani v tabeli (izplačane plače vsebujejo vse sestavine plač, ki jih določa zakon in kolektivna pogodba – osnovna plača, dodatki, delovna uspešnost in uspešnosti, razen obračunanih zneskov za nadurno delo). Zneski najnižjih izplačanih plač niso veljali za delavce, ki niso dosegali planiranih rezultatov. Dne 1. 8. 2005 so se zneski izplačanih plač po posameznih tarifnih razredih povečali glede na zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004-2005. Zneski najnižjih izplačanih plač od 1. 8. 2005 dalje so zapisani v Tabeli 1 in so se uporabljali za izplačane plače od avgusta 2005 dalje.
Usklajevanje najnižjih osnovnih in izplačanih plač
Najnižje osnovne in izplačane plače se usklajujejo v skladu z zakonskimi določili, sprejetimi na temelju socialnega sporazuma. Poleg tega so se v določenem obdobju najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih povečale za 3,2 % in od 1. 7. Če v času trajanja te Tarifne priloge, po prenehanju veljavnosti zakonskih določil o usklajevanju plač, ne bi bil uzakonjen nov način usklajevanja plač, so podpisniki soglašali, da se bodo dogovorili o načinu usklajevanja plač najkasneje do 1. 1. 2006, upoštevaje določilo kolektivne pogodbe, da rast plač zaostaja za rastjo inflacije in produktivnosti dela, merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega. Socialni partnerji se po tej kolektivni pogodbi dejavnosti do konca meseca oktobra tekočega leta sestanejo z namenom proučitve stanja poslovanja v dejavnosti in sklenitve dogovora o uskladitvi najnižjih osnovnih plač za naslednje leto.
Preglednica najnižjih osnovnih in izplačanih plač (2005)
Spodnja preglednica prikazuje specifične zneske najnižjih osnovnih in izplačanih plač, veljavnih v letu 2005, po tarifnih razredih v dejavnosti gradbeništva.
| Tarifni razredi | Najnižje osnovne plače (januar 2005) | Najnižje osnovne plače (avgust 2005) | Najnižje izplačane plače (2005) | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Na uro (1) | Mesečni znesek (2) | Na uro (3) | Mesečni znesek (4) | 1. 1. (5) | 1. 8. (6) | |
| 1 | 469 | 81.606 | 490 | 85.260 | 118.000 | 122.600 |
| 2 | 514 | 89.436 | 534 | 92.916 | 124.000 | 128.500 |
| 3 | 572 | 99.528 | 592 | 103.008 | 130.500 | 135.000 |
| 4-1 | 634 | 110.316 | 654 | 113.796 | 143.500 | 148.000 |
| 4-2 | 674 | 117.276 | 694 | 120.756 | 150.500 | 155.500 |
| 5-1 | 754 | 131.196 | 774 | 134.676 | 158.000 | 163.500 |
| 5-2 | 803 | 139.722 | 823 | 143.202 | 166.000 | 171.500 |
| 6-1 | 847 | 147.378 | 868 | 151.032 | 174.000 | 180.000 |
| 6-2 | 985 | 171.390 | 1.006 | 175.044 | 183.000 | 189.000 |
| 7-1 | 1.007 | 175.218 | 1.028 | 178.872 | 201.000 | 208.000 |
| 7-2 | 1.136 | 197.664 | 1.157 | 201.318 | 221.000 | 228.500 |
| 7-3 | 1.225 | 213.150 | 1.246 | 216.804 | 243.500 | 251.500 |
| 8 | 1.359 | 236.466 | 1.379 | 239.946 | 292.000 | 302.000 |
| 9 | 1.581 | 275.094 | 1.601 | 278.574 | 350.500 | 362.000 |
Regres za letni dopust
V preteklosti je delavcu pripadal regres za letni dopust v višini najmanj 160.000 SIT. V primeru nelikvidnosti delodajalca se je regres za letni dopust izplačal v skladu z zakonom in določili Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Novejše določbe pa predvidevajo, da delavcu pripada regres za letni dopust za posamezno leto najmanj v višini 65 % povprečne plače v Republiki Sloveniji po zadnjem podatku SURS.
Povračilo stroškov v zvezi z delom
Prehrana med delom se je v določenem obdobju izplačevala v skladu z določili Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, medtem ko novejše določbe določajo, da višina povračila stroška za prehrano med delom znaša 6,12 €.
Prevoz na delo in z dela se je plačeval v višini 100% cene najcenejšega javnega prevoza oziroma 15% cene bencina 95 oktanov za prevoženi kilometer. Novejša določila predvidevajo, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100 % cene najcenejšega javnega prevoza, če pa ni možnosti javnega prevoza, delavcu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,16 € za vsak polni kilometer.
Povračila stroškov za službena potovanja so se izplačevala v višini zgornjega zneska Uredbe Vlade RS oziroma predpisa, ki ureja to področje. Terenski dodatek se je izplačeval v skladu z Uredbo Vlade Republike Slovenije.
Veljavnost tarifne priloge
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi za gradbene dejavnosti začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od prvega januarja 2005 ter velja do 31. 12. V drugih primerih je bila tarifna priloga sklenjena za obdobje dveh let in je stopila v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljala pa se je od 1. 7. dalje. Te določbe poudarjajo pomembnost objave in določenih časovnih okvirjev za veljavnost prilog.

