Sistematizacija in klasifikacija bolezni sta ključnega pomena za spremljanje javnega zdravja, statistiko, epidemiologijo ter načrtovanje ukrepov tako v humani kot veterinarski medicini. V Sloveniji se uporabljajo različni sistemi in seznami za razvrščanje bolezni, ki omogočajo učinkovito zbiranje podatkov in odzivanje na zdravstvene izzive.
Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB-10-AM)
Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10-AM) predstavlja standardiziran sistem za kodiranje bolezni in zdravstvenih stanj. Gre za avstralsko modifikacijo desete revizije mednarodne klasifikacije, ki se v Sloveniji uporablja za natančno spremljanje in poročanje o bolnišničnih obravnavah in drugih zdravstvenih podatkih.
Razvoj in posodobitve v Sloveniji
Do konca leta 2012 se je v Sloveniji uporabljala 2. izdaja Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10, 2. izdaja). Ta izdaja ni v celoti zadostovala potrebam spremljanja bolnišničnih obravnav, saj je imela diagnoze kodirane s štirimestnimi kodami, za razvrščanje v skupine primerljivih primerov pa so bile potrebne petmestne kode.
Zaradi potrebe po podrobnejšem kodiranju je bila do konca leta 2022 v uporabi posodobljena šesta verzija avstralske modifikacije desete revizije MKB-10-AM (verzija 6). Ta je prejšnjo 2. izdajo MKB-10 na več mestih razširila s petmestno kodo diagnoze, v določenih poglavjih bolezni pa uvedla nove kode tudi na višjih mestih klasifikacije (3. in 4. mestne kode diagnoz), nekatere kode diagnoz pa ukinila.
Trenutna verzija: MKB-10-AM, verzija 11
S 1. januarjem 2023 je v veljavo stopila enajsta verzija avstralske modifikacije desete revizije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10-AM, verzija 11). Šifrant bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (verzija 11), ki velja od 1. maja 2026, je strukturiran zapis kod in nazivov skupin iz preglednega seznama klasifikacije na petih hierarhičnih ravneh in vsebuje samo aktivne kode diagnoz. Namenjen je vgradnji v različne vrste programske opreme za zajem in poročanje podatkov.
Avstralska modifikacija mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (verzija 11) v določenih poglavjih uvaja nove petmestne kode, v nekaterih poglavjih uvaja kode tudi na višjih mestih klasifikacije (3. in 4. mestne kode diagnoz), nekatere kode diagnoz ukinja ali pa spreminja njihove nazive.
Spremembe na ravni posameznih diagnoz so objavljene v seznamu razlik med verzijo 6 in verzijo 11. Podroben seznam sprememb (v angleščini), vključno z revizijami drobnega besedila med posameznimi verzijami, je objavljen na spletni strani Neodvisnega organa za oblikovanje cen v zdravstvu in pri oskrbi starejših (Independent Health and Aged Care Pricing Authority, IHACPA).
Strokovni pregled novih kod in vstavljenega drobnega besedila so izvedli strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Onkološkega inštituta, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in NIJZ.
Pripadajoči dokumenti in standardi kodiranja
K MKB-10-AM sodijo različne priloge in dokumenti, ki podrobneje opredeljujejo kodiranje in razumevanje klasifikacije:
- Seznam trimestnih kategorij (verzija 11)
- Morfologija neoplazem
- Posebni seznami za prikaz umrljivosti in obolevnosti
- Razlike med MKB-10-AM (verzija 6) in MKB-10-AM (verzija 11): Seznam razlik med verzijo 6 in verzijo 11 ter podroben seznam sprememb (v angleščini)
Dokument Standardi kodiranja - avstralska različica 11 in slovenske dopolnitve, ki velja od 1. maja 2025, predstavlja izvleček iz e-knjige AUSTRALIAN CODING STANDARDS FOR ICD-10-AM AND ACHI. Uporablja se kot navodilo za kodiranje diagnoz ter postopkov in posegov. Dokument je dopolnjen tudi s slovenskimi dopolnitvami navodil za kodiranje, ki so jih pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Seznam obvezno prijavljivih kužnih bolezni živali (Priloga I)
Poleg klasifikacije za humano medicino obstajajo tudi seznami bolezni, ki so ključni v veterinarskem sektorju. V skladu z zakonom o veterinarstvu, so obvezno prijavljive kužne bolezni živali tiste, ki so navedene v seznamu A priloge I pravilnika, skupaj z nekaterimi drugimi boleznimi.
Pomen in ukrepi
Bolezni iz seznama A priloge I so izjemno pomembne, saj za njih veljajo posebni predpisi glede obveščanja in ukrepanja. Za določene kužne bolezni živali iz tega seznama, zlasti bolezni iz 1. do 14. točke seznama A priloge I in bolezen iz 26., je potrebno predpisati načrte ukrepov v primeru njihovega izbruha.
Med obvezno mednarodno prijavljive bolezni spadajo vse bolezni iz seznama A priloge I pravilnika ter bolezni iz 26., 57. in 82. Te bolezni zahtevajo takojšnje poročanje mednarodnim organizacijam za zdravje živali.
Postopki obveščanja
V primeru suma na bolezen iz seznama A priloge I, mora veterinarska organizacija takoj telefonsko in po telefaksu obvestiti glavni urad VURS, ki nemudoma skliče člane Državne službe za nalezljive bolezni (DSNB). Obvestilo mora vsebovati predpisane podatke. Podobni postopki veljajo tudi za sum bolezni iz drugih določenih točk.
Če gre za bolezen iz seznama B priloge I pravilnika, ki ni navedena v prejšnjem členu, ali za bolezen iz seznama C priloge I pravilnika, mora veterinarska organizacija obvestiti območni urad VURS le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen ugotovi. Poročilo o pojavih teh bolezni se izvede enkrat mesečno. Obveščanje za sum bolezni iz seznama zoonoz priloge I tega pravilnika poteka v skladu z določenimi postopki.
Primer bolezni, ki se pogosto omenja v tem kontekstu, je bruceloza (Brucellosis), za katero so predpisani specifični pogoji in testi, še posebej pri ovcah in kozah, ki izvirajo iz gospodarstva s statusom gospodarstva, prostega bruceloze.
