Kaj je vodna solata?
Vodna solata (Pistia stratiotes), znana tudi kot vodno ali nilsko zelje, izvira iz porečja reke Nil, kar potrjujejo že 2000 let stari staroegipčanski hieroglifi. Njena značilnost so mehki, debeli, svetlo zeleni listi, ki zrastejo do 14 cm in tvorijo rozete s premerom do 30 cm, kar daje rastlini videz velike, na vodi lebdeče zeljne glave.
Široke rozete debelih listov nudijo pomembno varnost in zavetje za ribe, zlasti mladice in bolj plašne vrste. V vrtnih ribnikih se vodna solata goji predvsem kot plavajoča rastlina, lahko pa se goji tudi kot močvirska rastlina v stalno namočeni in s hranili bogati zemlji.
Zahtevnost rastline in razmnoževanje
Glede na svoj geografski izvor ima vodna solata specifične zahteve po temperaturi: odgovarjajo ji temperature vode, ki poleti ne padejo pod 21 stopinj Celzija. Rastlina propade pri temperaturah nižjih od 0 stopinj.
Majhni, neizraziti beli cvetovi se pojavijo med listi od pomladi do jeseni, vendar niso posebej opazni v primerjavi z zeleno obarvanimi, narobe srčastimi listi. Iz cvetov se sicer razvijejo majhne zelene jagode, vendar v naših razmerah ne omogočajo spolnega razmnoževanja.
Nespolno razmnoževanje je veliko uspešnejše preko pritlik ali stolonov, kjer iz matične rastline poženejo mladi, hčerinski poganjki.
Gojenje in prilagajanje na okolje
Na začetku sezone se vodna solata pogosto goji v rastlinjakih zaradi nizkih temperatur. Ob premestitvi v zunanji ribnik lahko pride do ožganin na zunanjih listih zaradi izpostavljenosti UV svetlobi.
Soteska Zarica in njeno območje
Besedilo omenja tudi območje soteske Zarica, ki se nahaja blizu Kranja in je kljub bližini mestu dom za rastline in živali, ki so bolj značilne za visokogorje. Sotesko, ki je ponekod globoka do štirideset metrov, je pred več sto tisoč leti izdolbla reka Sava. Danes je delno potopljena zaradi dveh hidroelektrarn, zgrajenih v Medvodah (1953) in Mavčičah (1986), kar je privedlo do nastanka Trbojskega jezera.
Zaradi zajezitve so se živali in rastlinje v soteski Zarica močno spremenili. Pojavile so se nove vrste vodnih ptic, kot so različne vrste galebov in labodov.
Reka Sava kot "jezero" in njeni problemi
Nekdanji profesor geografije in zgodovine ter predsednik Ribiške družine Kranj, Bojan Ančik, opisuje rečno strugo kot "jezero", ki se zaradi nanosa proda ob poplavah zmanjša in bi jo bilo treba poglabljati, podobno kot Zbiljsko jezero.
Nekoč je bila reka tipična salmonidna voda, dom sulca, postrvi in lipana. Danes je stoječa in toplejša, kar vpliva na ribje populacije. Problem predstavlja tudi mulj, ki se nalaga v reki od Jesenic do Kranja in vsebuje strupene kovine, kar onemogoča razvoj življenja iz iker. Drstenje rib zavira tudi nihajoča gladina vode zaradi delovanja elektrarn, saj ikre na robu reke ob spustu zapornic ostanejo na suhem.
Kljub tem težavam Ančik poudarja, da je reka Sava danes neprimerno bolj čista kot nekoč. Spominja se časov, ko je bilo mogoče po barvi reke videti, katere vrste tekstila so se tisti dan obdelovali v Tekstilindusu.
Turistični in komercialni potencial
Soteska Zarica je opisana kot naravni pojav ali potopljena naravna lepotica, ki kljub spremembam v habitatu ostaja lepa. Reka Sava preseneča z barvo vode, nad gladino plavajo razne ptice, v vodi pa je vidno pestro ribje življenje.
Direktor Zavoda za turizem Kranj, Klemen Malovrh, potrjuje, da je soteska verjetno ena redkih turistično in komercialno še neodkritih naravnih bogastev. V kanjonu je mogoče videti najnižje ležečo planiko in ogromne obrise sulca, kar ga uvršča med raj za športni ribolov.
Kljub zakonskim določbam o plovnosti kanjona Zarica na lastno odgovornost, obstaja želja po uradni plovnosti z e-plovili za turistične namene. Uresničitev tega projekta zahteva številne odobritve, saj je območje naravno varovano.
Infrastruktura in rekreativne poti
Na desnem bregu soteske vodi interaktivno-izobraževalna pot Jeprškega učitelja, poimenovana po Simona Jenku. Upravljanje te poti je pred kratkim prevzela Komunala Kranj. Obstajajo načrti za povezavo poti z načrtovanim centrom krožnega gospodarstva in najsodobnejšo čistilno napravo.
Na drugi strani soteske naj bi pot razširili do predvidenega novega mostu na Jami, ki naj bi bil dolg okrog 120 metrov. Skupni projekt kranjske in šenčurske občine je ocenjen na 1,5 milijona evrov.
Trenutno je Pot Jeprškega učitelja slabo označena in vzdrževana, kar otežuje njeno obiskovanje. Kolesarska pot ni urejena, ceste pa so v slabem stanju.
Ribolov in gostinska ponudba
Janja Dežman, vodja ribiške koče Kriva ščuka, izraža razočaranje nad urejenostjo desnega brega reke Save, poudarjajoč pomanjkanje kolesarskih poti in dotrajane ceste.
Ribiška brunarica Kriva ščuka je odprta od marca do novembra. Na Bregu ob Savi deluje še ena ribiška brunarica, ki jo vodi Franci Prah. Ta brunarica je bila obnovljena in je odprta tudi pozimi. Ponudba jedi vključuje ocvrtega smuča, postrvi, mešano meso na žaru, jagenjčka in odojka. Za večje družbe se pripravljajo divjačinski golaž, ribji paprikaš in hobotnica izpod peke.
V brunarici ponujajo tudi osnovno znanje o ribolovu, posodijo palice in omogočajo nakup dovolilnic. V poletnih dneh je območje priljubljeno tudi za vodne športe, kot so sup in jadranje.
Na območju ribiške brunarice na Bregu ob Savi bo potekala prva vaška veselica v okviru Jenkovih dni.
Okoljevarstveni vidiki in upravljanje odpadkov
Naplavina smeti nasproti ene od brunaric je v resnici kletka, ki zadržuje smeti, da se ne ujamejo v elektrarno. Zapornica, ki jo je nedavna ujma odnesla, je v lasti Savskih elektrarn in služi za lovljenje in odstranjevanje smeti, ki jih reka prinese s seboj.
Omenja se tudi problem odplak iz term, ki bi lahko negativno vplivale na temperaturo vode v reki Savi, kar bi kršilo zakonske predpise o temperaturi vode.