Po preteku roka uporabe, natisnjenega na embalaži živil, ni nujno, da morate živilo zavreči, ker naj ne bi bilo več užitno. Marsikatera živila lahko uživate še kar nekaj časa, če jih boste le pravilno shranjevali. Ljudje pogosto zmotno mislijo, da morajo zavreči hrano, kateri je potekel rok, pa tudi če je bilo to včeraj, čeprav je morda še vedno užitna.
V času recesije marsikdo v živilskih prodajalnah raje poseže po izdelkih, ki imajo rok uporabe še dan ali dva, saj so ti pogosto celo za polovico cenejši. Namesto da bi trgovci hrano metali stran, jo namreč raje prodajo po znižani ceni, in dolgoletna praksa je pokazala, da gredo takšna živila za med, korist pa je obojestranska. S tem vsekakor ni nič narobe, še posebej, če pomislimo, da večkrat kupimo izdelek, ki ima rok uporabe le še en dan ali mu je ta celo pretekel, pa sploh ni znižan.
Razumevanje označb roka uporabnosti
Vedeti, kdaj živilu poteče rok uporabe, ni vedno enostavno. Na embalaži lahko zasledimo oznaki 'porabiti do' ali pa 'uporabno najmanj do' - in razlika med njima je velika.
'Uporabno najmanj do' - datum minimalne trajnosti
Oznaka 'uporabno najmanj do' velja za datum minimalne trajnosti in se nanaša zgolj na kakovost živilskega izdelka, ki po preteku tega roka začenja upadati. To se pogosto uporablja kot varnostni datum za hitro pokvarljive izdelke. Zgovorno priča, da so živila lahko povsem varna tudi po označenem roku, toda v navedenem časovnem okviru proizvajalec zagotavlja, da so živila optimalna. Po tem datumu lahko zaznamo razliko v okusu ali konsistenci, vendar je zaradi tega živilo še vedno varno. Živila s tako oznako so lahko tudi po datumu, navedenem na oznaki, še vedno varni za uporabo, če so bili pravilno hranjeni in so senzorično neoporečni, le da jim začneta upadati svežina ter kakovost.
V Sloveniji se od leta 2014 lahko prodajajo tudi živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti, kar naj bi srednjeročno zmanjšalo količino zavržene hrane. Nekateri trgovci, kot je HOFER, so v želji po zmanjšanju odpadne hrane izbrane izdelke lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti 'Uporabno najmanj do' opremili z logotipom "Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje." Na ta način opominjajo, da ti izdelki pogosto niso za v smeti, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus. Kupce na ta način želijo spodbuditi, da izdelke s to oznako preverijo, preden jih zavržejo.
'Porabiti do' - datum, ki zahteva večjo previdnost
Kot zapišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), tak rok velja predvsem za hitro pokvarljiva živila, kot so sveže meso, ribe in podobno. Če je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in zaradi tega lahko po krajšem obdobju predstavlja neposredno nevarnost za človekovo zdravje, mora biti označeno z besedami 'porabiti do'. Takšna živila so potencialno nevarna, ker omogočajo hitro in progresivno rast mikroorganizmov - povzročiteljev okužb z živili. Treba jih je hraniti na hladnem ali vzdrževati na toplem, lahko so surova ali toplotno obdelana, lahko so živalskega ali rastlinskega izvora oziroma sestavljena živila. Pri teh živilih je ključno, da jih shranjujemo pravilno, sicer se znajo hitro pokvariti in nam jo zagosti tudi zdravstveno.
Kaj pravzaprav določa rok uporabnosti?
Na spletnih straneh NIJZ zapišejo, da je rok uporabnosti "čas, v katerem pod navedenimi skladiščnimi pogoji živilo ohrani svojo optimalno varnost in kakovost." To pomeni, da mora biti živilo ustrezno za prehrano ljudi in ne sme biti zdravju škodljivo. Proizvajalec določi rok uporabnosti iz več razlogov: zagotavljanje varnosti in zdravja kupca, ohranjanje okusa živila, ki se sčasoma spreminja oziroma izgublja, ter zaščita blagovne znamke, da bi kupcu ponudil živila optimalnega okusa.
Poleg roka uporabnosti proizvajalec natančno določa tudi pogoje shranjevanja in ravnanja z izdelkom, kar je pogoj za ohranitev njegovega roka uporabnosti. NIJZ navaja denimo "Po odprtju hraniti v hladilniku" ali "Hraniti v suhem in temnem prostoru". Večina datumov uporabnosti torej kaže, kako sveže bo živilo določen čas in ne nujno, kako pokvarjeno bo postalo. Ti datumi niso povezani s tveganjem za okužbo ali zastrupitvijo s hrano, saj izključno nakazujejo svežost in proizvajalci z njimi sporočajo, kdaj je živilo na vrhuncu svojih lastnosti.
Kako dolgo so živila dejansko uporabna po preteku roka?
Tudi po preteku roka, še posebej pri izdelkih z oznako 'uporabno najmanj do', so lahko živila še vedno varna in užitna, če so bila pravilno hranjena in nimajo spremenjenega videza, vonja ali okusa. Pomembno je, da to znanje prenesemo v prakso v domači kuhinji.
Živila, pri katerih je potrebna posebna previdnost ('Porabiti do'):
- Meso in mesni izdelki: Zelo pozorni bodite pri mesu. Surovo meso ima običajno rok trajanja en do dva dni za mleto meso in tri do pet dni za zrezke, kotlete in pečenke. Perutnina v hladilniku zdrži do pet dni, meso v kosih prav tako lahko hranite na hladnem od pet do šest dni, izdelke iz mletega mesa do dva dni, divjačino do dveh tednov. Če je meso toplotno obdelano, zdrži v hladilniku približno tri do štiri dni. Meso v zamrzovalniku bo zdržalo od šest mesecev do enega leta, mleto meso 3-4 mesece, svinjsko meso do pol leta, goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa 8 do 12 mesecev. Meso ne sme biti zelene ali rjave barve, sluzavo, lepljivo, ne sme dajati suhega občutka ob dotiku in ne sme imeti kislega vonja, ki je značilen za kvarjenje.
- Narezani mesni izdelki: Mesni izdelki, kot so pršut, mortadela, piščančji ali puranji narezek, vsebujejo veliko vlage in malo soli, kar je idealno okolje za hitro razrast bakterij. Po poteku roka uporabnosti jih nikakor ne smete jesti.
- Ribe in morski sadeži: Sveže ribe so eno izmed najbolj pokvarljivih živil. Pazite, da jih ne zadržujete v hladilniku več kot tri dni. Najbolje jih je skuhati v enem do dveh dneh po nakupu. Če jih ne morete porabiti, jih zamrznite. Kuhana riba zdrži tri do štiri dni. Rib, ki so vidno plesnive, zelo razbarvane, zelo smrdljive ali zelo sluzaste, verjetno ni mogoče rešiti niti s temeljitim postopkom kuhanja.
- Mlečni izdelki:
- Mleko: Mleko je eno tistih živil, za katera je dokaj enostavno ugotoviti, kdaj ni več varno za uživanje. Če ima neprijeten vonj, je spremenil barvo ali teksturo, ga zavrzite. Mleko naj bi bilo užitno še teden dni po roku uporabe, če je embalaža zaprta in ga hranimo pri ustrezni temperaturi. Pa tudi kak dan pozneje je mleko še užitno, morda le ne bo več tako okusno, izgubilo pa bo tudi nekaj hranilnih vrednosti.
- Skuta: Do dveh tednov po pretečenem roku bo užitna tudi skuta.
- Jogurt: Jogurt lahko mirno pojeste tudi teden dni po tem, ko mu je že pretekel rok uporabe, če ga boste le hranili v hladilniku.
- Mehki siri: Mehki siri so še posebej dovzetni za rast bakterij, vključno z listerijo, salmonelo in E.coli, kar lahko povzroči enake zdravstvene posledice kot uživanje pokvarjenega mleka.
- Majoneza: Neodprta majoneza lahko v hladilniku zdrži še mesec dni po pretečenem roku, pa bo še vedno užitna. Preliv na osnovi majoneze pa ne bo obstojen tako dolgo kot tisti na osnovi olja.
- Jajca: Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov od datuma pakiranja, torej ni treba, da jih vržete stran, ko preteče rok. Jajca lahko povzročijo zastrupitev s salmonelo.
- Predpakirane solate: Predpakirane solate lahko hitro postanejo gojišče škodljivih bakterij. Zato jih je najbolje pojesti v nekaj dneh po nakupu. Ko preteče datum, zelenje postane grenko, pa tudi nevarno, saj se na mokrih listih hitro razmnožijo bakterije.
- Sadni sokovi: Ker za svoj obstoj potrebujejo kisik, se plesni vedno pojavijo na površini hrane, lahko pa tudi na sadnih sokovih.
Živila, ki so užitna dlje časa ('Uporabno najmanj do'):
- Konzervirana hrana: Konzervirana hrana, riž ali testenine so za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku. Živila v konzervah sodijo v sam vrh med rekorderje, saj zdržijo vse do celih pet let po izteku roka. Vloženo sadje zdrži še 12-18 mesecev po preteku uporabe, vložena zelenjava pa leto do dve več od pričakovanega. Bodite pozorni: pločevinke, ki so udrte, zarjavele ali nabrekle, kažejo na tveganje botulizma.
- Trdi siri: Trdi siri prenesejo nekaj naribane plesni, vendar se je treba izogibati delom trdega sira s plesnijo. Deli sira brez plesni so še vedno varni za uživanje. Tudi trde sire je najbolje hraniti v olju, pri takem načinu shranjevanja bodo užitni par mesecev.
- Kruh: Kruh sicer hitro postane suh, vendar to še ne pomeni, da se je pokvaril - razen, če se je na njem nabrala plesen. Če ima vaš kruh plesen, ga je najbolje zavreči, saj so številne vrste plesni strupene in predstavljajo veliko tveganje za zdravje.
- Solatni prelivi in začimbe: Ti pogosto vsebujejo konzervanse, vendar se po preteku roka uporabnosti njihova učinkovitost zmanjša. Če ostanejo zaprti, jih lahko običajno uporabite od tri do štiri mesece po natisnjenem datumu. Po odprtju se rok uporabnosti zmanjša na mesec do dva, če se hranijo v hladilniku.
- Riž in testenine: Sušene testenine ali riž so dobri celo do dve leti po pretečenem roku.
- Kosmiči: Kosmiči bodo dobri vsaj še leto po pretečenem roku, pri čemer tudi kasneje (če jih ne napadejo plesen ali molji) niso kar slepo za v smeti, le tako fino hrustljavi ne bodo več.
- Olja: Rastlinska olja po odprtju zdržijo približno šest mesecev, neodprta do eno leto. Če ima olje grenak ali oster okus, je žarko.
- Oreščki: Oreščki imajo veliko nenasičenih maščob, ki hitro postanejo žarke. Če imajo grenak, kisel okus, so oksidirali.
- Začimbe: Nevarne niso, so pa neučinkovite, saj z leti izgubijo aromo in okus.
- Med: Med je nesporni zmagovalec, saj je živilo, ki so ga odkrili že v staroegipčanskih grobnicah in je bilo po vseh teh tisočletjih še vedno užitno.
Zdravstvena tveganja pokvarjene hrane
Če uživate pokvarjeno hrano, lahko občutite številne nevšečnosti in zdravstvene težave. Preden določeno živilo, za katero niste prepričani, ali je še vedno užitno, daste v usta, ga najprej povohajte, preverite barvo ali prisotnost morebitne plesni.
Plesni so zdravju škodljive, razen če gre za plemenite plesni na določenih vrstah sira. Največkrat se pojavijo na žitih, sadju, zelenjavi in oreščkih, lahko pa tudi na sadnih sokovih. Ob razmnoževanju tvorijo strupene toksine. Najpomembnejši mikotoksini so aflatoksini, ki so strupeni za jetra, ohratoksin A, ki je škodljiv za ledvice, fumonizin, ki je strupen za živčevje in pljuča ter patulin, ki slabi imunsko odpornost organizma. Večina mikotoksinov je tudi potencialno nevarnih za razvoj rakavega obolenja.
Škodljive bakterije lahko povzročijo slabost, bruhanje, drisko in ostale prebavne motnje. Uživanje pokvarjenih mlečnih izdelkov lahko povzroči bolezni, ki se prenašajo s hrano zaradi dovzetnosti mlečnih izdelkov za rast bakterij, vključno z Listerio, Salmonelo in E.coli. Celo meso in mleko, ki sta se začela kvariti, nista nujno nevarna, zelo pogosto ju ne bomo uživali zaradi vonja ali okusa, ki nam morda nista všeč.
Vendar pa videz in vonj hrane nista zanesljiva načina za ocenjevanje njene varnosti. Bakterije, ki povzročajo razkroj in vplivajo na vonj in videz živila, so drugačne od bakterij, ki povzročijo bolezen. Hamburger, ki vsebuje bakterije E. coli, lahko prav lepo diši, pa vseeno povzroči bolezen. Okužba ali zastrupitev s hrano je bolj verjetno posledica nepravilnega rokovanja z živili ali nezadostne toplotne obdelave v kombinaciji z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen, in ne nujno posledica pretečenega roka.
Zakaj jemo pokvarjeno hrano?
Nasveti za pravilno shranjevanje in zmanjšanje živilskih odpadkov
Statistični podatki kažejo, da največ odpadne hrane v Sloveniji pridelamo gospodinjstva. Lani smo tako denimo kar 47 % od dobrih 150 tisoč ton vse hrane, ki je pristala v smeteh, zavrgli v domačih kuhinjah. Čeprav se vse bolj zavedamo pomena premišljenega ravnanja s hrano, določene navade, kot je nakupovanje na zalogo, je težko spremeniti.
Ključni ukrepi:
- Pravilno shranjevanje:
- Živila shranjujte v neprodušno zaprtih posodah.
- Hladilnik nastavite na 4 °C ali manj.
- Nobene hrane ne smete hraniti na toplem ali pri sobni temperaturi, saj so takšne temperature idealne za hitro bohotenje bakterij. Tudi tisto hrano, ki jo skuhate in jo želite shraniti za naslednji dan, najprej ohladite, nato pa jo dajte nekam na hladno.
- Če sadja ne hranite v hladilniku, glejte, da bo čim dlje od sončne svetlobe. Najbolje je, da ostane v papirnati vrečki nekje na hladnem in temnem, tako bo najdlje ostalo sveže.
- Suhomesnati izdelki, če so dobro osušeni, lahko zelo dolgo trajajo. Če jih boste vakuumsko zapakirali, bodo ostali sveži dlje časa.
- Da bi sveže meso ohranili čim dlje užitno, je najbolje, da ga prelijete z oljem ali maščobo, še boljše pa je, da ga razrežete in naoljenega shranite v posodo, da zrak ne bo mogel priti v kontakt z njim.
- Polmehke sire, ki se pokvarijo hitreje, je najbolje vakuumsko zapakirati.
- Za jajca pravijo, da bodo uporabna dlje časa, če jih boste premazali z voskom, saj tako zrak ne bo mogel prodirati skozi pore jajčne lupine.
- Bodite pozorni tudi na to, da hrano shranjujete v čistih posodah in prostorih, daleč od škodljivih kemikalij.
- Premišljeno nakupovanje in uporaba:
- Kupujte manj, a pogosteje. Načrtujte jedilnike vnaprej in nakupujte premišljeno.
- Že med samim nakupom je pametno pogledati tudi na rok uporabe izdelka. Če vemo, da kupljenih živil ne bomo potrebovali takoj, raje izberimo take z daljšim datumom uporabe.
- Redno izvajajte "čistke" hladilnika in kuhinjskih polic. Izdelke, ki jim prej poteče rok uporabnosti, je vedno pametno shraniti v ospredje, da nam padejo v oči vsakokrat, ko odpremo vrata hladilnika ali kuhinjske omare.
- Če se hrana v domačem hladilniku približuje izteku roka uporabnosti, jo je najbolje zamrzniti in ji še malce podaljšati življenje (živila lahko zamrznemo tudi zadnji dan roka uporabnosti).
- Zanašajte se na svoja čutila, a bodite previdni:
- Kljub roku uporabe preverimo, ali je živilo res poteklo - in obratno, živilo pred iztekom preverimo, saj je morda ob nepravilni hrambi že pokvarjeno.
- Zdrava pamet in lastni občutki naj bodo naše vodilo. Če je živilo neprimernega vonja in sumljivega videza, ga zavržimo, čeprav rok uporabnosti še ni potekel. Živilo lepega videza in prijetnega vonja pa je lahko povsem varno, čeprav je rok uporabnosti že pretekel.
- Posebna pravila za ranljive skupine: Hrane s pretečenim rokom ne ponudimo otrokom, starejšim in bolnim osebam.
S tem, ko se zavedamo pomena označb in pravilnega ravnanja s hrano, lahko privarčujemo veliko denarja in prispevamo k zmanjšanju nepotrebnega zavržanja živil.