Začetki letalstva so prežeti s podvigi pogumnih posameznikov, ki so se v imenu napredka podajali v neznano. Eden izmed ključnih mejnikov v zgodovini letenja je bil prvi uspešen prelet Rokavskega preliva z letalom, ki ga je leta 1909 izvedel francoski inženir in pilot Louis Blériot. Ta podvig ni le dokazal potenciala letalstva, ampak je tudi prepričal skeptično javnost o njegovi prihodnosti.
Začetki letalstva in izziv Rokavskega preliva
Nakopičeno tehniško znanje ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja, s temeljnimi raziskavami Otta Lilienthala, je pognalo bujne plodove. Francoz Clément Ader, denimo, je s svojim letalom netopirjevske oblike in motorjem na parni pogon vzletel že leta 1890, s svojim l'avion N.3, ki je tehtal kar 296 kg, pa je preletel razdaljo 300 m. Ader je bil tudi prvi, ki je letalnik imenoval avion. Pravo pot razvoju letal sta nakazala šele brata Wright, njun Flyer III pa je bil zmožno stabilno in nadzorovano leteti dlje časa.
Rokavski preliv je s svojimi 35 kilometri razdalje med Francijo in Veliko Britanijo predstavljal simbolično, a hkrati izjemno tehnično in fizično zahtevno oviro. Premagati to morsko oviro z letalom je bil izziv, ki so si ga zadali številni pionirji letalstva tistega časa.
Louis Blériot: Pionir letalstva
Louis Blériot, inženir in poslovnež, rojen 1. julija 1872, se je sprva ukvarjal z avtomobilsko industrijo, a je zaslovel s svojim letalskim podvigom. Zelo premožen mož se je z letalstvom začel ukvarjati pri svojih 28 letih. Zgledoval se je po pticah in kmalu ugotovil, da njegovi ornitopterji ne bodo mogli poleteti. Podobno kakor ostali letalski pionirji, je tudi on začel konstruirati klasično oblikovana letala.
Leta 1903 je skupaj z Gabrielom Voisonom ustanovil podjetje Blériot-Voison. Zgradila sta jadralno letalo in motorno dvokrilno letalo, ki ga je poganjal motor Antoinette. Družba je leta 1906 propadla, Blériot pa je začel konstruirati svoja letala. Gradil je letala različnih konfiguracij in njegov Blériot VII je bil prvo uspešno enokrilno letalo. Potem, ko je postavil rekord v časovno najdaljšem poletu preko Francije (36 minut in 55 sekund), se je počutil dovolj sposobnega, da bi preletel še Rokavski preliv.
Tekma za prelet preliva
Blériot se je v tekmo za prelet Rokavskega preliva podal z Hubertom Lathamom in Comte de Lambertom. De Lambert je imel dva dvokrilca bratov Wright, medtem ko sta imela Latham in Blériot monokrilca. Rokavski preliv, ki je takrat veljal za veliko letalsko oviro, je Latham poskušal preleteti 19. julija 1909 z letalom Antoinette IV v zelo neprijaznem vremenu. Kmalu zatem, ko je vzletel iz Calaisa in preletel spremljevalno ladjo francoske vojske, mu je ugasnil motor in moral je pristati v morju. Latham je srečno pristal v morju, a poskus je spodletel in sledilo je mučno čakanje na novo letalo.
Medtem ko je Latham čakal na novo letalo, je iz tekme izpadel tudi De Lambert, ki je med enim od testnih poletov strmoglavil in uničil svoj dvokrilec bratov Wright. Z istim vlakom, kakor je prispelo novo Lathamovo letalo, je iz Pariza prišel tudi Blériot. Blériot je imel sicer nekoliko poškodovano letalo, zato so ga morali njegovi mehaniki popraviti. Vreme je bilo še vedno slabo in ni dovoljevalo varnega preleta preliva.
Zgodovinski polet 25. julija 1909
Kljub slabemu vremenu so Blériotovi mehaniki zaznali nekoliko izboljšanje 25. julija 1909. Pred zoro je Blériot opravil testni polet in nato so obvestili francosko vojno ladjo, naj se pripravi na spremljavo. Ob sončnem vzhodu, natančneje ob 4:35 zjutraj, je Blériot poletel iz kraja Les Barraques blizu Calaisa na francoski strani proti Doverju v Angliji. Njegovo letalo, enokrilnik Blériot XI, je bil izdelan iz lesa in blaga, poganjal pa ga je motor s 25 konjskimi močmi.
Blériot je kasneje zbranim novinarjem po uspešnem pristanku blizu gradu v Dovru povedal: "Moje misli so bile samo pri poletu, želel sem si opraviti nalogo še ta dan. Takoj sem v zraku in motor se vrti z 1200 vrtljaji na minuto - skoraj najvišjimi možnimi. Takoj, ko sem preletel pečino, sem zmanjšal hitrost. Ni bilo potrebe, da bi po nepotrebnem obremenjeval motor. Mirno in zanesljivo sem začel polet proti Angliji. Ostalo je zgodovina."
Na poti ga je spremljala megla in veter, zaradi česar je rahlo zašel iz začrtane smeri. Pri pristanku je polomil eliso in poškodoval pristajalno podvozje. Kljub temu je bil nad poletom navdušen. Rokavski preliv je preletel v dobrih 36 minutah s povprečno hitrostjo 64 km/h.
Zapuščina in vpliv
S tem uspehom si je Blériot zagotovil veliko naročil za svoje letalo Blériot XI, ki je postal eden najbolj uspešnih in vplivnih zgodnjih letal. Njegov podvig je skeptično javnost prepričal, da ima letalstvo prihodnost in odprl vrata za nadaljnji razvoj zrakoplovov. Leta 1914 je postal predsednik družbe Société Pour Aviation et ses Derives (SPAD), ki je med prvo svetovno vojno za francosko, angleško in druge vojske zgradilo več kot 5600 letal.
V spomin na Blériotov zgodovinski polet so se desetletja kasneje odvijala spominska letenja. Današnji vzlet enokrilnika iz lesa in blaga, replike Blériot XI, je ob 110. obletnici na francoski strani Rokavskega preliva spremljalo nekaj sto ljudi. Kot je dejal pilot Salis, ki je opravil na desetine ur poletov s tem starodobnim letalom: "Louis Blériot si je pred vzletom gotovo zastavljal ista vprašanja kot mi, toda takrat je bilo bolj negotovo, glede na to, da tega ni naredil še nihče pred njim." Kasneje se mu je pridružilo še okoli 300 francoskih, britanskih in belgijskih pilotov, ki so v ultralahkih letalih, najbolj podobnih Blériotovemu letalu, poleteli čez Rokavski preliv in tako počastili spomin na enega največjih pionirjev letalstva.