Dražgoški medeni kruhki spadajo med slovenske ornamentalne mojstrovine. So ročno oblikovani in okrašeni medeni kruhki, ki so dobili ime po vasi Dražgoše pri Železnikih v Selški dolini. Najstarejši obliki sta okrašeno srce in "krajček", ornamentiran medenjak v obliki polmeseca.

Zgodovina in poreklo dražgoških kruhkov
Mali kruhek, imenovan tudi "ta mal kruhk" ali "lošk kruhk", so začeli izdelovati že konec 17. in v začetku 18. stoletja. Recept za tako imenovane medene kruhke so na Škofjeloški grad prinesle uršulinke z Bavarske. Sprva so ga izdelovale nune klarise, kasneje pa nune uršulinke, ki so ga imenovale kar nunski lect.
Nune so takrat učile te obrti premožna mestna dekleta na Loškem. Ta obrt je v mestih sčasoma zamrla, obdržala pa se je v Dražgošah in Železnikih. Izdelovanje dražgoških in loških kruhkov ima torej dolgo tradicijo, saj se je znanje iz Škofje Loke preneslo tudi na širše območje, vključno z Dražgošami.
Ker so jih v obdobju po drugi svetovni vojni za praznike izdelovale ženske, ki so po vojni ostale same v vasi Dražgoše, so ti kruhki postali še bolj prepoznavni.
Izdelava in ornamentika
Čeprav so kruhki narejeni zgolj iz moke in medu, izdelava zahteva kar nekaj spretnosti, znanja in seveda tudi potrpljenja. Dražgoški kruhki so unikatni predvsem zaradi ročno oblikovanega okrasja, saj so izdelani iz medenega testa in ročno oblikovani s cvetličnimi motivi.
Sestavine in postopek
Recept za izdelavo dražgoškega kruhka ni nobena skrivnost. Osnovni sestavini sta med in pšenična moka. Primernih je več vrst medu, najbolj pa cvetlični in gozdni, medtem ko kostanjev med ni priporočljiv, saj je za izdelavo pregrenak. Testo se začini z mletimi klinčki in mletim cimetom, za vzhajanje pa se uporablja jelenova sol ali jedilna soda.
Ko so kruhki pečeni in pridobijo lepo rjavo barvo, jih je še vroče potrebno premazati z medom, ki se mu doda žlico vode.
Pečen kruh: kako se naredi moka
Oblike in motivi
Poleg srca in krajčka se dražgoški kruhki izdelujejo v najrazličnejših oblikah, kot so:
- Srčki
- Krajčki (polmesec)
- Majolike
- Zvezde
- Fajfe
- Rožice
- Miklavž
- Parkeljni
- Košarice
- Lipovi listi
- Narodne noše
- Kelihi
Mojstrice dražgoških kruhkov: Cirila Šmid in Darinka Megušar
Vse skrivnosti izdelave pravih dražgoških kruhkov je novinarju Adiju Omeroviću razkrila Ciril Šmid iz Železnikov, ki slavne medene kruhke izdeluje tudi dandanes. Znanje za izdelavo dražgoških kruhkov je Cirila najprej dobila od gospe Marije Jelenc, po domače »Dobretove mame iz Dražgoš«. Za mojstrsko izdelovanje kruhkov pa je potrebno spretnosti nadgraditi, kar je Cirila Šmid pridobila kot samouk z dolgoletnim delom in, kot pravi sama, »za mizo vztrajnost«.
Danes Cirila Šmid izdeluje tradicionalne dražgoške kruhke z različnimi motivi, kot so srčki, majolike, krajčki, narodne noše, kelihi, zvezde, Miklavž, parkeljni, košarice ali lipovi listi. Najpogosteje izdeluje srca, ki jih okrasi s cvetličnimi motivi planike, pšeničnih klasov, nageljnov in šmarnic.
Danes sta najvidnejši umetnici izdelovanja dražgoških kruhkov Ciril Šmid in Darinka Megušar, obe iz Železnikov. Darinka Megušar je znanje podedovala od svoje mame Pavle Lotrič, rojene Marenk - Pstotne Pavle iz Dražgoš, ki se je te obrti naučila od svoje tete. Darinkina mama je pekla dražgoške kruhke več kot 40 let in naučila tudi sestro Anico. Darinka Megušar pa je, čeprav mami nikoli ni pomagala, temveč jo je le opazovala, danes predana izdelovalka.
Sedaj (leta 2009) Darinka Megušar peče dražgoške kruhke že štiriindvajset let, izdeluje srčke, krajčke, fajfe, zvezdice, rožice, majolike, miklavže in parkeljne. Sodeluje tudi s Čebelarskim društvom Škofja Loka in skupaj prirejajo naravoslovne dneve za osnovnošolce, kjer izvajajo učne delavnice izdelovanja dražgoških kruhkov.
Tradicija in pomen
Dražgoške kruhke so v preteklosti pekle predvsem ob večerih, pozimi, in največ v začetku decembra, ob Miklavžu (miklavži, parkeljni, putke, petelinčki, fajfe, krajčki, srčki). Pekle so jih tudi za prodajo na tržnicah v Škofji Loki in Kranju, pa tudi za osebne praznike, predvsem godove in poroke.

Omeniti je treba tudi praznovanje Svetih treh kraljev. Ženske so v tem času napekle srčke in krajčke, ki so jih prodajali na stojnicah pred cerkvijo. Po maši so fantje kupovali dekletom srčke, dekleta pa fantom krajčke. Tisto dekle, ki je bilo najlepše, je dobilo največ srčkov, najlepši fant pa največ krajčkov. Medeni kruhek v obliki srca je bil včasih znak izražanja ljubezni, ki so jih mladi fantje na dan Svetih treh kraljev kupili za svoje izvoljenke. Poklanjanje kruhkov je pomenilo način snubljenja.
Danes mali kruhek predstavlja turistični spominek, praznično in vse bolj tudi poslovno darilo. Dražgoške kruhke izdelujejo po naročilu za poroke, godove, rojstne dneve, razne obletnice, za Miklavža, v zadnjih letih pa tudi za poslovna darila, kot turistične spominke in za razstave. Mnoge izdelovalke, kot je Darinka Megušar, hodijo tudi po šolah in peke dražgoških kruhkov učijo otroke.

