Centralna tehniška knjižnica in sorodne ustanove igrajo ključno vlogo pri dostopnosti znanstvenih člankov in spodbujanju odprte znanosti. Ta članek podrobneje opisuje pogoje za delovanje različnih vrst knjižnic, kriterije za mentorstvo pri doktorskem študiju in smernice za odprte objave znanstvenih del, s posebnim poudarkom na portalu odprteobjave.si.
Pogoji za mentorstvo in vpis na doktorski študij Bioznanosti
Kandidati za vpis na doktorski študijski program Bioznanosti se lahko prijavijo na razpis za vpis do petka, 21. avgusta 2026. Eden izmed delov prijavnega obrazca so priloge k prijavi, ki jih je potrebno oddati v obliki PDF. Na razpis se lahko prijavite tudi, če do zaključka prijavnega roka še ne boste imeli opravljenih vseh obveznosti predhodnega študija. Te morajo biti opravljene najkasneje do zaključka vpisnega obdobja, to je do 25. septembra 2026. Ko opravite zadnjo obveznost, to sporočite v Referat za študij 3. stopnje.
V primeru, da do zaključka prijavnega roka razpisa za vpis še ne boste zaključili 2. stopnje študija, priložite izjavo mentorja vašega magistrskega dela, kdaj je predviden datum zagovora. Zagovor mora biti opravljen najkasneje do 25. septembra 2026. Med zahtevanimi prilogami sta tudi kopija priloge k diplomi ali potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo povprečne ocene. Potrdila predložite za vse zaključene stopnje študija (1. stopnja, 2. stopnja, predbolonjska univerzitetna izobrazba, magisterij znanosti). Prav tako je nujna izjava mentorja/-ice o prevzemu mentorstva. Mentorja si kandidat izbere sam, ga kontaktira in se z njim dogovori o raziskavi za doktorsko disertacijo ter o načinu dela in obveznostih.
Kriteriji za mentorje doktorskih študentov
Kandidat mora imeti ob prijavi na vpis izbranega mentorja. Mentor mora podpisati Izjavo o prevzemu mentorstva. Minimalni pogoj za izkazovanje raziskovalne aktivnosti mentorja in somentorja je, da v zadnjih petih letih doseže 150 Z točk po SICRIS in hkrati doseže več kot 0 točk pri kazalcu pomembnih dosežkov A1/2 ali da v zadnjih petih letih objavi vsaj dve pomembni deli, kot je opredeljeno v Habilitacijskih merilih UL in prilogah članic k tem merilom. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za mentorja in somentorja na znanstvenem področju se upoštevajo pomembna znanstvena dela, pri katerih je mentor oz. somentor prvi ali vodilni avtor.
Mentorja, somentorja in zunanjega svetovalca imenuje senat članice UL, ki vodi postopek za pridobitev doktorata znanosti ali doktorata umetnosti. Pogoje za mentorja, somentorja ter zunanjega svetovalca v treh mesecih po vpisu doktoranda na doktorski študij preveri pristojni organ članice. Oseba je lahko mentor ali somentor skupno največ šestim doktorandom, ki so vpisani v kateri koli doktorski študijski program na UL in od njihovega zadnjega vpisa v letnik oziroma dodatno leto ni minilo več kot dve leti.
Priznavanje tujih izobrazb in predhodnih znanj
Zahtevane priloge za postopek priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe kandidat naloži kot PDF dokumente v prijavnem obrazcu. Kandidati pripravijo tudi kratek kronološki opis celotnega izobraževanja, kjer v nekaj stavkih navedejo, kako je potekalo njihovo dosedanje izobraževanje. Kandidatom, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program in se vpisujejo na študijske programe za pridobitev specializacije, pristojna komisija določi dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk po ECTS.
Diplomantom študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS. Pri izračunu povprečne ocene na dosedanjem visokošolskem študiju se pri študentih, ki so zaključili univerzitetno izobrazbo, sprejeto pred 11. junijem 2004 ali 1. in 2. bolonjsko stopnjo, upoštevajo specifična merila. Največje možno število točk, ki jih študent lahko dobi, je 40. V primeru, da seštevek točkovanja po navedenih merilih preseže 40 točk, se študentu prizna največ 40 točk.
Znanja in spretnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem pred vpisom v program, se bodo skladno z Merili za akreditacijo študijskih programov priznavale na podlagi pisne prošnje kandidata in priloženih dokazil (spričeval in drugih listin), ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. O njih bo odločala pristojna komisija.
Elektronski vpisi na doktorski študij Bioznanosti
Vpisi v 1. letnik in višje letnike doktorskega študija Bioznanosti bodo potekali elektronsko, do 25. septembra 2026, le izjeme še do 30. septembra 2026 (oziroma do 30. oktobra za nekatere primere).
Vpis v 1. letnik
Kandidati prejmejo obvestilo o sprejetju na doktorski študij Bioznanosti in informacije o postopku vpisa v sredini meseca septembra tekočega leta. Pred začetkom izpolnjevanja vpisnega lista morajo imeti podpisan Predmetnik za 1. letnik in že pridobljeno Izjavo mentorja.
Vpis v 2. letnik
Študent mora imeti za vpis v 2. letnik izpolnjene izpitne obveznosti in individualno raziskovalno delo v skupnem obsegu vsaj 45 KT. Do 11. septembra 2026 študent pošlje zahtevane dokumente v Referat za študij 3. stopnje. Ko bo študent izpolnil pogoje za vpis, bo imel odprt vpisni list za 2. letnik in ga bo lahko izpolnil. V Referat za študij 3. stopnje BF bo oddal vpisno dokumentacijo, med katero je obvezen obrazec: Predmetnik za 2. letnik. Vpis bo potekal med 28. avgustom in 25. septembrom 2026 (le izjeme do 30. septembra).
Vpis v 3. letnik
Študent mora imeti do vpisa v 3. letnik opravljene vse izpitne obveznosti, opravljeno individualno raziskovalno delo za 1. in 2. letnik. Do 11. septembra 2026 študent pošlje v Referat za študij 3. stopnje Obrazec o opravljenih obveznostih za vpis v 3. letnik (nujno zaradi vpisa KT za opravljeno IRD v elektronski indeks študenta). Ko bo študent izpolnil vse pogoje za vpis, bo imel odprt vpisni list za 3. letnik. Vpis bo potekal med 28. avgustom in 25. septembrom 2026 (le izjeme do 30. septembra).
Vpis v 4. letnik (4-letnega programa)
Študent mora imeti do vpisa v 4. letnik opravljeno individualno raziskovalno delo za 3. letnik ter odobreno temo doktorske disertacije na senatu Univerze v Ljubljani. Najkasneje do 11. septembra 2026 študent v Referat za študij 3. stopnje BF prinese/pošlje Obrazec o opravljenih obveznostih za vpis v 4. letnik (nujno zaradi vpisa KT za opravljeno IRD v elektronski indeks študenta). Ko bo imel študent izpolnjene vse pogoje za vpis, bo prejel položnico za vpisnino za 4. letnik. S tem bo imel odprt vpisni list za 4. letnik. Vpis bo potekal med 28. avgustom in 25. septembrom 2026 (le izjeme do 30. septembra).
Vpis v dodatno leto
Vpis bo potekal do 25. septembra 2026. Najkasneje do 11. septembra 2026 študent v Referat za študij 3. stopnje BF prinese/pošlje Obrazec o opravljenem raziskovalnem delu ob zaključku 4. letnika.
Portal odprteobjave.si in odprta znanost
Portal odprteobjave.si ponuja informacije o možnostih odprtih objav znanstvenih del v revijah, skladno z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Na portalu lahko najdete politike in zahteve financerjev v Sloveniji ter v Evropskem raziskovalnem prostoru glede odprtih objav, načine odprtih znanstvenih objav in opozorila o nezanesljivih praksah nekaterih mednarodnih založnikov. Elektronsko založništvo in odprti dostop do raziskav prinašata številne prednosti, vendar tudi pasti slabih praks založnikov.
Uredba v 3. in 9. členu predpisuje načine odprtih objav znanstvenih člankov in znanstvenih monografij ter upravičenost stroškov za odprtost objav. Na portalu je pripravljen seznam znanstvenih revij, ki so primerne za odprtodostopne objave glede na uredbo. Konzorciji so poleg branja vnaprej plačali tudi vavčerje za odprte objave. Portal vsebuje tudi iskalnik po seznamih odprtodostopnih revij v DOAJ (Directory of Open Access Journals), ki je najobsežnejša zbirka odprto dostopnih znanstvenih revij s preglednimi merili preverjanja verodostojnosti in kakovosti. Portal je trenutno v pilotni izvedbi in se bo sproti izpopolnjeval. Povratne informacije uporabnikov so dobrodošle in pomagajo pri izboljšavah.
Vloga in delovanje knjižnic v sistemu javne službe
Knjižnice, ki opravljajo knjižnično javno službo, morajo izpolnjevati določene pogoje, določene na podlagi drugega in šestega odstavka 36. člena ter za izvrševanje 25. in 26. člena zakona.
Splošne knjižnice
Splošna knjižnica postavlja in razvršča knjižnično gradivo v prosti pristop praviloma na podlagi sistema univerzalne decimalne klasifikacije, ki je prilagojen namenu knjižnice. Lahko pa postavlja in razvršča knjižnično gradivo tudi na podlagi drugačnega postavitvenega sistema, če ta bolj ustreza poslanstvu in nalogam knjižnice, sestavi knjižnične zbirke in potrebam uporabnikov. Novoustanovljene knjižnice morajo ob ustanovitvi dosegati najmanj 50 % najmanjšega dovoljenega obsega knjižnične zbirke, določenega v tem pravilniku.
Območje delovanja posamezne splošne knjižnice je določeno v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Splošna knjižnica knjižnično mrežo oblikuje tako, da zagotovi izvajanje knjižnične dejavnosti v vseh občinah, ki skupaj ustanovijo splošno knjižnico, ali s knjižnico podpišejo pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti.
Upravljanje in zbirke
Splošna knjižnica upravlja knjižnično zbirko v skladu s politiko upravljanja knjižnične zbirke, ki je oblikovana glede na ugotovljene potrebe potencialnih uporabnikov, značilnosti okolja in poslanstvo knjižnice. Politika upravljanja knjižnične zbirke vključuje tudi upravljanje domoznanskih in drugih posebnih zbirk knjižničnega gradiva, če jih knjižnica ima. Knjižnična zbirka poleg splošnega gradiva obsega tudi domoznansko gradivo in referenčno gradivo. Splošna knjižnica uporabnikom zagotavlja tudi dostop do elektronskih informacijskih virov na daljavo.
Strokovni delavci in oprema
Strokovni knjižničarski delavci splošne knjižnice, ki izvajajo bibliografsko obdelavo gradiva ter posredovanje knjižničnega gradiva in dajanje informacij o gradivu, imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven. Tisti, ki izvajajo naloge iz 27. člena zakona ali vodijo zahtevnejše strokovno delo knjižnice oziroma izvajajo zahtevnejše informacijske, izobraževalne in svetovalne storitve za uporabnike, imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven. Direktor oziroma direktorica splošne knjižnice izpolnjuje pogoje za strokovnega knjižničarskega delavca iz zakona in ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje.
Splošna knjižnica ima opremo za obdelavo, zaščito, postavitev, predstavljanje, uporabo, varovanje, izposojo in reproduciranje knjižničnega gradiva, računalniško in komunikacijsko opremo ter opremo za dogodke in druge dejavnosti, ki jih izvaja, ter drugo opremo za izvedbo dejavnosti iz 2. in 16. člena zakona.
Vrste splošnih knjižnic
- Krajevna knjižnica I deluje v naseljih z najmanj 2.500 prebivalci.
- Krajevna knjižnica II izvaja knjižnično dejavnost v naseljih z največ 2.500 prebivalci.
- Potujoča knjižnica zagotavlja knjižnično dejavnost na določenih postajališčih z namenskim vozilom (bibliobusom ali bibliokombijem). Potujoča knjižnica ima opremo za postavitev, uporabo in izposojo knjižničnega gradiva ter računalniško in komunikacijsko opremo. Knjižnično gradivo mora biti raznoliko in aktualno. Pri izboru knjižničnega gradiva za premično zbirko knjižnica upošteva ugotovljene potrebe prebivalcev in uporabnikov v okolju.
Osrednja območna knjižnica kot celota skrbi za usklajeni razvoj splošnih knjižnic na širšem območju, kot je določeno v Prilogi 1 tega pravilnika. Usmeritve za izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic se za obdobje petih let pripravi v okviru nacionalne koordinacije posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.
Visokošolske knjižnice
Visokošolska knjižnica ima javno dostopno spletno stran z redno posodobljenimi podatki o knjižnici ter njenih informacijskih virih in storitvah, ki je lahko del spletnega mesta visokošolskega zavoda.
Knjižnične zbirke in dostop
Knjižnično zbirko visokošolske knjižnice sestavljajo knjižnično gradivo, ki ga knjižnica hrani sama, in elektronski informacijski viri, za katere knjižnica vsaj za določeno časovno obdobje zagotavlja dostop na daljavo. Knjižnično gradivo, ki ga knjižnica dobi z medknjižnično izposojo, in v knjižničnem katalogu popisano gradivo, ki je sicer prosto dostopno na internetu, ni del knjižnične zbirke. Visokošolska knjižnica zagotavlja praviloma v prostem pristopu temeljno referenčno knjižnično zbirko ter po najmanj en izvod učbenikov in druge temeljne študijske literature na fizičnih nosilcih. Samostojno ali v sodelovanju z drugimi knjižnicami zagotavlja dostop do mednarodne znanstvene literature in zbirk podatkov v prostorih knjižnice in na daljavo.
Visokošolska knjižnica ima knjižnično gradivo, ki je vsebinsko povezano s področji znanstvenoraziskovalne, strokovne oziroma umetniške dejavnosti visokošolskega zavoda ter področji njegovih študijskih programov. Knjižnično zbirko gradi v skladu s svojim poslanstvom, vključuje predvsem gradivo, ki podpira študijske programe in znanstvenoraziskovalno in strokovno delo visokošolskega zavoda, ter referenčno gradivo in zaključna dela visokošolskega študija na visokošolskem zavodu.
Strokovni delavci visokošolskih knjižnic
Število strokovnih knjižničarskih delavcev visokošolske knjižnice je odvisno od obsega dejavnosti in vrste nalog, ki jih opravlja, obsega knjižnične zbirke ter števila potencialnih uporabnikov, pri čemer je pomembno, da pretežni del svojega delovnega časa opravljajo strokovno knjižničarsko delo. Univerzitetna knjižnica ima ustrezno število strokovnih delavcev v skladu s svojim namenom oziroma nalogami, ki jih opravlja.
Strokovni knjižničarski delavci visokošolske knjižnice, ki izvajajo bibliografsko obdelavo gradiva ter posredovanje knjižničnega gradiva in informacij o gradivu, imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje (7. raven kvalifikacije). Tisti, ki vodijo strokovno delo knjižnice ali izvajajo zahtevnejše informacijske, izobraževalne in svetovalne storitve za uporabnike, imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje (8. raven kvalifikacije). Enako velja za strokovne knjižničarske delavce, ki koordinirajo in izvajajo naloge za potrebe knjižničnega sistema univerze, določene v tretjem odstavku 29. člena zakona. Vodja visokošolske knjižnice mora izpolnjevati pogoje za strokovnega knjižničarskega delavca in imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje.
Specialne knjižnice
Specialna knjižnica je organizirana kot enota ali del matične organizacije. Knjižnično zbirko specialne knjižnice sestavljajo knjižnično gradivo, ki ga knjižnica hrani sama, in elektronski informacijski viri, za katere knjižnica vsaj za določeno časovno obdobje zagotavlja dostop na daljavo. Število strokovnih knjižničarskih delavcev je odvisno od obsega dejavnosti specialne knjižnice, pri čemer je pomembno, da večji del svojega delovnega časa opravljajo strokovno knjižničarsko delo. Knjižnični delavci specialne knjižnice imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
Nacionalna knjižnica
Nacionalna knjižnica knjižnično zbirko dopolnjuje z obveznim izvodom publikacij, ki so izšle na ozemlju Republike Slovenije. Vse publikacije nacionalne zbirke na fizičnih nosilcih zapisa knjižnica zbira v najmanj dveh izvodih, od katerih je eden arhivski. Arhivski izvod knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih je urejen po enakih strokovnih pravilih kot knjižnično gradivo, ki je namenjeno za uporabo in izposojo. Nacionalna knjižnica večino knjižničnega gradiva praviloma hrani v zaprtih skladiščih. Nacionalna knjižnica omogoča dostop do knjižničnega gradiva nacionalne zbirke in njegovo uporabo v čitalniških in drugih uporabniških prostorih znotraj knjižnice. Del gradiva izposoja tudi na dom in z medknjižnično izposojo. Nacionalna knjižnica ima prostor za trajno hranjenje digitalnega arhiva e-vsebin s področja kulture.
Pogoji za izvajanje knjižnične javne službe knjižnice, ki je predmet ugotavljanja izpolnjevanja pogojev po 36. členu zakona, so določeni v Prilogi 3, Prilogi 4, Prilogi 5 in Prilogi 6, ki so sestavni deli tega pravilnika. Podatki za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev se zbirajo v skladu z navodili nacionalne knjižnice.
tags: #delova #priloga #znanost #centralna #tehniska #knjiznica