Dr. Ana Kruh je kustodinja arheologinja, ki svoje delo posveča raziskovanju preteklosti in približevanju arheologije širši javnosti. Njeno delo obsega tako terensko raziskovanje kot tudi muzejsko delo, kjer s pomočjo izobraževalnih programov ozavešča o pomenu kulturne dediščine.
Arheološka odkritja in interpretacije
Kot arheologinja dr. Ana Kruh v najdbah vidi predvsem ljudi iz preteklosti, njihovo poznavanje tehnoloških postopkov, znanje in občutek za lepo. Njen cilj je "začutiti" in razumeti te ljudi. Ena izmed njenih pomembnih najdb je steklena posoda v sarkofagu iz 4. stoletja, najdena v grobu zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni.
Steklena posoda iz Emone: Simbolika in sporočilo
Odkrita steklena posoda je izdelana iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom grozdja, trtnih listov in vitic. Na njej je v grščini tudi napis, ki pomeni napitnico ali zdravico. Ta najdba je za Ano Kruh še posebej simbolična, saj jo je odkrila dan pred svojim rojstnim dnem, kar ji daje "novo povezavo, novo vsebino". Predmet sega v čas, ko se je nova vera, krščanstvo, začela uveljavljati in vplivati na vse ravni vsakdanjega življenja v Emoni, kar se odraža tudi v grobnih pridatkih - v primerjavi s starejšimi grobovi jih je bilo mnogo manj ali sploh nič.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila posoda najdena v ženskem grobu, kar dr. Ano Kruh spontano spodbudi k razmisleku o enakosti spolov, saj bi "potiho pričakovali večjo prisotnost pomembnih, dragocenejših najdb v moškem grobu".
Izobraževalno delo in projekti
Dr. Ana Kruh aktivno sodeluje pri izobraževanju mladine in širše javnosti o arheologiji in kulturni dediščini. Je nosilka več delavnic in projektov, ki so namenjeni dijakom srednjih šol.
Projekt "Muzejski kovček"
Cilj projekta "Muzejski kovček" je vzpostaviti pristnejši stik med muzejsko ustanovo in šolami na terenu. Dijakom se predstavi arheološko delo na terenu in v muzeju. Spoznajo arheološki delovni proces, drobne najdbe, ki se na najdiščih najpogosteje ohranijo, ter lokalno arheološko dediščino. Arheologinja iz kovčka pokaže zanimive predmete, z nekaterimi pa lahko dijaki tudi rokovajo.
- Nosilec: dr. Ana Kruh, kustodinja arheologinja
- Ciljna skupina: dijaki srednjih šol
- Lokacija: v šolah
- Čas izvedbe: celo šolsko leto
- Št. udeležencev: en razred
- Trajanje: 2 šolski uri
Delavnica "Rimskodobna Ajdovščina"
Mesto Ajdovščina se ponaša z dobro ohranjenimi ostanki rimskodobne utrjene naselbine. Namen delavnice je izkoristiti prednosti lokacije in udeležencem predstaviti lokalno kulturno dediščino s poudarkom na življenju v rimskem obdobju. Dijaki se podajo na pot okoli ostankov obzidja, odkrivajo podobo antičnega mesta na tleh današnje Ajdovščine in življenje za časa Rimljanov.
- Nosilec: dr. Ana Kruh in dr. Teja Gerbec, kustodinji arheologinji
- Lokacija: Ajdovščina
- Ciljna skupina: dijaki srednjih šol
- Čas izvedbe: celo šolsko leto
- Št. udeležencev: en razred (lahko po skupinah)
- Trajanje: 2 šolski uri
Sodelovanje v raziskavah E-RIHS.si
Dr. Ana Kruh sodeluje tudi pri projektih v okviru slovenske veje evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinske vede (E-RIHS.si), ki združuje strokovnjake za raziskave in ohranjanje kulturne dediščine.
Analiza steklenih predmetov z gradišča Ig-Pungrt
V raziskavo je bilo vključenih 35 steklenih predmetov z večfaznega urbano zasnovanega gradišča Ig-Pungrt, med njimi okroglo-ploščate jagode, majhne jagode, amforičasto oblikovane jagode, odlomki zapestnic in staljeno steklo. Raziskava je potrdila, da se sestava stekla skozi II. in III. fazo (železna doba) ni spreminjala, saj je bilo zaznano klasično natron steklo z rahlimi variacijami. Občutnejše spremembe z izjemno visokimi PbO in Sb2O3 so bile opazne v IV. fazi (rimsko obdobje).
Raziskava steklenih jagod iz bronaste in železne dobe v Sloveniji
Ta raziskava vključuje analizo steklenih jagod različnih tipov in barv s poznobronastodobnih in starejšeželeznodobnih grobišč v Sloveniji (Libna, Križna gora pri Ložu, Vratno in Ljubljana - Kongresni trg, Ljubljana - Dvorišče SAZU). V analizo je bilo vključenih 23 predmetov, s ciljem ugotoviti sestavo oziroma vrste teh steklenih jagod (LMHK, HMG, HMLK in LMG).
Poseben primer: Sodčasta steklena jagoda s Križne gore
Sodčasta steklena jagoda s Križne gore predstavlja poseben tip jagode (t. i. Pfahlbauperlen), ki je značilna za pozno bronasto dobo in izredno redka v Sloveniji. Analiza PIXE/PIGE je pokazala, da jagoda najverjetneje sodi v skupino LMHK, kar je presenetljivo, saj je bil skeletni grob, v katerem je bila odkrita, datiran v 9. stoletje pr. n. št., torej v čas, ko se sodčaste jagode skorajda ne pojavljajo več.
Raziskava je identificirala tudi HMG in HMLK jagode iz Ljubljane - Dvorišče SAZU in Križne gore ter LMG ali natronsko steklo, predvsem jagode z Libne (starejša železna doba), Križne gore in Ljubljane. Zanimivo je odkritje natronskega stekla v grobu 316, ki sodi v pozno bronasto dobo (konec 10. - ½ 9. stol. pr. n. št.), ko je bilo natronsko steklo še novo.
tags: #ana #kruh #arheologinja