Vsak ljubitelj pice in njenih bližnjih sorodnic bi moral poznati njeno daljno sorodnico iz Alzacije. Jed, ki je nastala ob meji Francije in Nemčije, v Franciji imenujejo tarte flambée, v Nemčiji pa flammkuchen. Pri nas se je pred leti uveljavil izraz alzaška plamenjača.
Zgodovina in poreklo
V osnovi ni šlo za kakšno posebno specialiteto; alzaška plamenjača je nastala skoraj kot povsem stranski pekovski izdelek. Tako zapečen kos testa je bil svež in vroč seveda zelo okusen, zato so se hitro domislili in ga za še boljši okus sprva premazovali s kislim mlekom, pozneje pa so ga začeli oblagati s sirom, čebulo in slanino.
Alzaško plamenjačo oziroma tarte flambée so iznašli kmetje iz Kochersberga na severu Alzacije, v neposredni bližini Strasbourga, kjer ji v alzaškem narečju še danes pravijo flammekueche. Zelo kmalu se je razširila čez mejo v Nemčijo, kjer ji pravijo flammkuchen. Danes je na voljo v številnih restavracijah, vinotočih in podobnih lokalih na obeh straneh meje, širše priljubljena pa je postala šele v 60. letih prejšnjega stoletja, ko ji je pot v restavracije utrla - pica!
Osnovne značilnosti
Alzaška plamenjača je sestavljena iz tanko razvlečenega testa za kruh ali nekvašenega testa. Tradicionalno se jo speče v zelo vroči peči na drva, najbolje med plameni. Pečeno plamenjačo se postreže na deski za rezanje kruha, narezano na kvadrate (in ne trikotnike). Vsak kos se tradicionalno zvije in je z rokami. Najbolj tekne skupaj z alzaškim pivom ali belim vinom iz alzaških vinogradov.
Recept za klasično alzaško plamenjačo
Sestavine za testo
- 440 g ostre bele moke
- 6 jedilnih žlic oljčnega olja
- 2 rumenjaka, segreta na sobno temperaturo
- 2 čajni žlički soli
- 2 dl vode
Priprava
Moko, 4 žlice olja, rumenjaka, sol in približno 2 dl vode dobro zgnetemo v gladko, mehko testo. Oblikujemo ga v kepo, jo premažemo s preostalim oljem in zavijemo v prozorno folijo. Pustimo počivati vsaj kakšno uro, še bolje pa na hladnem čez noč.
Pečico ogrejemo na najmanj 240 stopinj oziroma na najvišjo možno temperaturo. Kepo testa razdelimo na štiri enake dele in vsako četrtino na tanko razvaljamo na pomokani površini. Premažemo s smetano (crème fraîche) ali smetanovim sirom (nekaj roba pustimo nenamazanega, kot pri pici) ter obložimo s tankimi rezinami čebule in koščki slanine. Vsako plamenjačo pečemo 8-10 minut oziroma toliko, da se robovi začnejo barvati rjavo, čebula pa na robovih nekoliko porjavi.
I prepare mincemeat snickles, I used 5 kilograms of meat. The mold will amaze you. 4K
Različice in kulinarično ustvarjanje
Plamenjača je med sladokusci cenjena kot predjed, glavna jed, prigrizek ob pijači in z ustrezno oblogo celo kot sladica. Nadevi so lahko zelo različni:
- Zelenjavna različica: Klasični nadev lahko kombiniramo z na tanko narezanimi svežimi gobami (lisičke, jurčki), papriko, porom ali feferoni.
- Slastni siri: Po želji dodamo narezan camembert ali münsterski sir.
- Sladka izpeljanka: Obložena s smetano, cimetom in jabolki.
Zagotovo je to ena boljših jedi, v katerih se bohoti čebula. Če nimate dostopa do originalne crème fraîche, lahko uporabite mileram, ki ga po potrebi solite.