Vpis na visokošolske in višješolske programe v Sloveniji je kompleksen proces, ki ga ureja več zakonov in aktov. Vsako leto se na razpisana mesta prijavi na tisoče kandidatov, univerze pa beležijo različno število prijav glede na popularnost posameznih študijskih programov. Pomembno je poznati prijavne roke, pogoje vpisa ter morebitne omejitve.
Splošno o vpisu na visokošolski sistem
Visokošolski sistem v Sloveniji je bil v zadnjih letih deležen pomembnih sprememb. Z 9. avgustom 2025 je prenehal veljati dosedanji Zakon o visokem šolstvu (ZViS), od takrat naprej pa se ravnamo po določbah novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1). Področje študija in pravic študenta je nato podrobneje urejeno tudi s statuti univerz (npr. Statut Univerze v Ljubljani, Statut Univerze v Mariboru) ter internimi akti posamezne fakultete.
Stopnje študija
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:
- Prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi, univerzitetni študijski programi.
- Druga stopnja: magistrski študijski programi, enoviti magistrski študijski programi.
- Tretja stopnja: doktorski študijski programi.
Prej je veljalo, da se iz državnega proračuna financira študijska dejavnost rednega študija za dodiplomsko in magistrsko stopnjo, doktorski študij pa je bil načeloma plačljiv, z možnostjo sofinanciranja iz državnega proračuna. Nova ureditev omogoča, da bo tudi doktorski študij lahko bil brezplačen, predvidoma s študijskim letom 2026/27. Tako bo vsakemu državljanu omogočeno, da brezplačno pridobi izobrazbo prve, druge in tretje stopnje bolonjskega študija.
Dodiplomski in enoviti magistrski študij
Ob vpisu v dodiplomski študijski program ali enovit magistrski študij (EMŠ) je zmeraj potrebno spremljati takrat aktualni Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. Tam so na voljo vsi podatki o prijavnih rokih, izbirnem postopku, seznam študijskih programov v sklopu univerz in pogoji za vpis ter ostale pomembne informacije in kontakti. Vpis poteka preko portala eVŠ.
Udeležiti se je potrebno enega izmed treh prijavnih rokov:
- Prvi prijavni rok: načeloma poteka že v mesecu februarju/marcu.
- Drugi prijavni rok: v avgustu.
- Prijavni rok za zapolnitev še prostih mest ("tretji" prijavni rok): v septembru.
Pri tem je pomembno, da "tretji" prijavni rok razpišejo le posamezne fakultete, saj se število prostih vpisnih mest z vsakim rokom zmanjšuje.
Na prvem in drugem roku lahko oddate 1 prijavo, v kateri po prednostnem vrstnem redu navedete do 3 študijske želje. To pomeni, da je na prvo mesto vedno najbolje dati program, ki si ga najbolj želite obiskovati, saj boste uvrščeni v prvi program, za katerega boste izpolnjevali pogoje. Naknadna menjava želja oz. prenos prijav ni mogoč. Na "tretjem" prijavnem roku lahko oddate največ 3 prijave in v vsaki navedete 1 študijsko željo.
Magistrski in doktorski študij
Razpisi za vpis v magistrske in doktorske programe so objavljeni posebej, v sklopu vsake univerze, pri čemer se lahko prijavni roki razlikujejo od fakultete do fakultete.
- Na magistrski študij se lahko vpišete po dokončani prvi stopnji, pri čemer ni vedno nujno, da je magistrski program povezan z vašim dosedanjim študijem.
- Na doktorski študij se lahko vpišete, v kolikor imate pridobljeno drugo stopnjo izobrazbe, visokošolski zavod pa lahko določi tudi dodatne pogoje za vpis.
Izpis do 15. oktobra
V kolikor ste prvič vpisani v prvi letnik in takoj ugotovite, da vas izbran študij ne zanima, je priporočljivo, da se izpišete do 15. oktobra. V takšnem primeru se bo namreč štelo, da na ta študijski program sploh nikoli niste bili vpisani. Gre za posebno ugodnost, ki vam pripada v sklopu vsake stopnje študija in na podlagi katere boste ohranili svoj prvi "redni" vpis. Vpis na drug program se bo torej štel kot vaš prvi vpis in ne kot prepis.
"Bonus" in dodatno leto (absolvent)
Zakon ZViS-1 je predvidel določene "omejitve", a tudi pravice. Pravica do "bonusa", ki študentu pripada na vsaki stopnji študija, je bila posodobljena. Po stari ureditvi (66. člen ZViS) je študent bil upravičen ali do ponavljanja ali do brezplačne menjave študija. Nova ureditev (111. člen ZViS-1) pa omogoča, da lahko študent v sklopu bonusa koristi in pravico do menjave študija in pravico do ponavljanja. Brezplačnost zamenjave programa je odvisna od vrstnega reda uveljavljanja teh upravičenj. Če študent najprej ponavlja letnik in šele nato želi zamenjati študijski program, bo za menjavo moral plačati šolnino, razen če se vpiše v višji letnik, v katerega še ni bil vpisan.
Dodatno oz. absolventsko leto lahko izkoristite po zaključnem letniku in v tem času obdržite status študenta ter pravice, ki iz statusa izhajajo. To upravičenje vam prav tako pripada na vsaki stopnji študija, a le v primeru, da pred tem (na tej stopnji) niste ponavljali letnika ali zamenjali študijskega programa - razen, če ste se vpisali v višji letnik kot ste že bili vpisani na tej stopnji.
Prepis in prehod
- Prepis zmeraj pomeni vpis v prvi letnik drugega študijskega programa, pri čemer je potrebno izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik, ki jih določi vsakoletni Razpis za vpis. Vpisujete se pod enakimi pogoji in v istih vpisnih rokih kot tisti, ki se na visokošolske zavode vpisujejo prvič.
- Pri prehodu gre za vpis v drugi ali višji letnik novega programa, kar pomeni, da se vam vse ali del obveznosti, ki ste jih že opravili v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Mesta in prijavni rok za prehod so v Razpisu vedno določena posebej (glej "mesta za vpis v višji letnik") - rok je običajno v septembru.
Ponavljanje letnika
V kolikor niste uspešno opravili vseh obveznosti za vpis v višji letnik, lahko letnik ponavljate, če ste za to izpolnili pogoje, predpisane s študijskim programom (fakultete s svojimi internimi akti določijo, koliko ECTS točk morate imeti pridobljenih, da lahko ponavljate). V letu, ko ponavljate, boste še vedno imeli status študenta in s tem vse pravice, ki so na status vezane. Vse že opravljene obveznosti se vam priznajo, prednost ponavljanja pa je, da se vam pri še neopravljenih izpitih vsi roki obnovijo.
Pavziranje
Če študent pavzira, pomeni da je še vedno vpisan na študijski program, nima pa statusa študenta in s tem tudi ne pravic, ki iz statusa izhajajo. V času pavziranja lahko preostale obveznosti opravljate proti plačilu, nato pa "normalno" nadaljujete v višji letnik. Med pavziranjem se izpitni roki ne obnovijo. Pavzirate lahko neomejenokrat, vendar je pomembno, kako dolgo posamezno pavziranje traja, saj lahko to vpliva na nadaljevanje študija proti plačilu.
"Posebne" oblike študija
Izredni in časovno prilagojen študij
Izredni študij je oblika študija, za katero je potrebno plačati šolnino. Po vsebini in zahtevnosti je enak rednemu študiju, vendar izrednim študentom omogoča določene ugodnosti (npr. neobvezna prisotnost na vajah, opravljanje izpitov zunaj izpitnih obdobij). Z novo ureditvijo, bo izredni študij zamenjal časovno prilagojen študij. Izredni študij se bo izvajal le še do konca študijskega leta 2034/35, časovno prilagojen študij pa se bo prvič razpisal za leto 2029/30.
Zaporedni študij (študij diplomantov)
Ko ste določeno stopnjo izobrazbe že pridobili in bi v sklopu te stopnje želeli dokončati še en študij, govorimo o zaporednem študiju, ki je načeloma v vseh primerih plačljiv.
Vzporedni študij
Vzporedni študij predstavlja hkratni študij po dveh ločenih programih v sklopu iste stopnje. Vzporedni študij lahko brezplačno dokončate, četudi bi študij na matični fakulteti zaključili pred vzporednim. Vpis na vzporedni študij je možen na vseh stopnjah, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa statut posamezne univerze in sama fakulteta.
Uveljavljanje upravičenih razlogov
Neodvisno od bonusa, lahko v določenih situacijah uveljavljate upravičene razloge in na podlagi tega zaprosite za podaljšanje statusa študenta ali za izjemni vpis v višji letnik. Upravičeni razlogi so načeloma: starševstvo, daljša bolezen študenta, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze.
Pravice, ki izhajajo iz statusa študenta
Na podlagi statusa študenta lahko uživate naslednje pravice:
- zdravstveno zavarovanje preko staršev (do konca študijskega leta, v katerem dopolnite 26 let);
- delo preko študentskega servisa;
- štipendiranje;
- subvencionirana prehrana, prevoz, bivanje;
- družinska pokojnina (dokler izpolnjujete pogoje za preživljanje).
Do navedenih ugodnosti ste kot študent upravičeni ne glede na obliko študija, ne smete pa biti redno zaposleni, imeti odprt s.p., biti vpisan v evidenco brezposelnih oseb ali biti poslovodna oseba gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov.
Višješolski sistem
Višješolski sistem ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) in gre za povsem ločen sistem od visokošolskega. Vpis poteka v dveh prijavnih rokih, z elektronsko prijavo prek spletnega portala eVŠ, na spletni strani Višješolske prijavne službe. Tudi z vpisom v višjo šolo pridobite status študenta in s tem vse pravice, ki iz statusa izhajajo. Pravice in ugodnosti iz statusa lahko načeloma uveljavljate največ tri leta, ne glede na to, ali študirate redno ali izredno.
Višješolski programi trajajo dve leti, pri čemer z višješolsko diplomo pridobite nižjo stopnjo izobrazbe kot ob zaključku visoke šole. Višješolski diplomanti imajo možnost brezplačnega vpisa na visokošolski sistem, pod določenimi pogoji pa se lahko vpišejo celo v drugi ali višji letnik fakultete (opravijo prehod). Obratno se lahko na višjo šolo vpišejo tudi študenti visokih šol, a pri tem velja omejitev, da se študent v višješolski program ne more vpisati redno, v kolikor je bil na visokošolski program vpisan že 3 leta (takrat je možen le izredni vpis).
Tudi višješolski sistem predvideva pravico do "bonusa", ki obsega ali ponavljanje letnika ali menjavo študijskega programa (39. člen ZVSI). Absolvent po zaključnem letniku višje šole traja 60 dni (in ne 12 mesecev kot na visokošolskem sistemu), do njega pa ste upravičeni, če ne diplomirate do konca študijskega leta in če niste že 3 leta koristili statusa študenta v višjem oz. visokošolskem izobraževanju. Omogočeno je tudi vzporedno izobraževanje po več višješolskih študijskih programih.
Predstavitev knjige: Naši temelji in okvirji. Slovenija in slovenci v zgodovini.
Stanje prijav za študijsko leto 2025/2026 in 2026/2027
Podatki za študijsko leto 2025/2026
Vlada je dala soglasje k omejitvam vpisa v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2025/2026. Prvi prijavni rok za vpis za študijsko leto 2025/2026 za javne visokošolske zavode in koncesionirane študijske programe za slovenske državljane in državljane EU je potekal od 18. februarja do 18. marca.
- Univerza v Ljubljani: na 9560 razpisanih vpisnih mest je prejela 9915 prijav kot prve želje.
- Univerza v Mariboru: na 4744 vpisnih mest je prejela 3823 prijav.
- Univerza na Primorskem: na 1613 vpisnih mest je prejela 1222 prijav.
- Nova univerza, Univerza Alma Mater Europaea, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Novem mestu in samostojni visokošolski zavodi s koncesijo: na 2443 vpisnih mest so prejeli 1209 prijav.
Sklepe o rezultatih prvega roka izbirnega postopka bodo kandidati prejeli elektronsko preko portala eVŠ do 25. julija, vpis sprejetih pa bo potekal na visokošolskih zavodih od 25. julija do najkasneje 14. avgusta. Drugi prijavni rok bo od 20. do 27. avgusta. Podatki o še prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni 19. avgusta.
Omejitev vpisa za slovenske in državljane EU za prihodnje študijsko leto imajo 104 študijski programi oziroma smeri (lani 110).
Podatki za študijsko leto 2022/23
Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2022/23 za javne visokošolske zavode in koncesionirane študijske programe za slovenske in EU državljane je potekal od 15. februarja do 18. marca 2022.
- Na 18.790 vpisnih mest je bilo oddanih 14.845 prijav za vpis.
- V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom je bilo letos oddanih manj prijav (lani je bilo oddanih 15.279 prijav za vpis na 17.547 vpisnih mest).
Omejitev vpisa za slovenske in EU državljane za študijsko leto 2022/23 ima 89 študijskih programov oziroma smeri (lani 96). Med njimi so tradicionalno študijski programi vseh treh akademij Univerze v Ljubljani, študijski programi obeh Medicinskih fakultet ter veliko študijskih programov s področja zdravstva in socialne varnosti.
Na spletnem portalu eVŠ je dostopen pregled števila prijav in študijskih programov z omejitvijo vpisa. Prvi prijavni rok za vpis v 1. letnik za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki imajo letos prvič razpisana ločena vpisna mesta, je potekal od 15. februarja do 18. marca 2022. Na skupaj 1207 razpisanih vpisnih mest je bilo oddanih 87 prijav za vpis. Omejitev vpisa ima 7 študijskih programov oziroma smeri. Drugi prijavni rok bo potekal od 19. do 23. avgusta 2022. Podatki o še prostih mestih za drugi prijavni rok bodo 18. avgusta 2022.
Podatki za študijsko leto 2026/27
Letošnje stanje prijav na fakultetah se bistveno ne razlikuje od lanskih (2025 vs. 2026). Za letos je bilo razpisanih 18.905 prostih mest. V 1. prijavnem roku se je prijavilo 16.570 kandidatov, torej manj kot je vseh prostih mest. Lansko leto je bilo razpisanih 18.800 prijavnih mest, v prvem prijavnem roku pa je prijavo oddalo kar 753 manj posameznikov. Omejitev vpisa bo imelo 117 programov oziroma smeri (lansko leto 108).
Zasedenost mest po univerzah:
- Univerza v Ljubljani: 103,7 % zasedenost.
- Univerza v Mariboru: 80,6 % zasedenost.
- Univerza na Primorskem: 75,6 % zasedenost.
- Univerza v Novi Gorici, Univerza v Novem mestu, Nova univerza, Univerza Alma Mater Europaea ter samostojni visokošolski zavodi: skupaj 49,5 % zasedenost.
Najbolj iskani študijski programi (prve želje):
Med programi z največ prijavami prve želje tudi letos izstopajo študiji vseh treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani - Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer zanimanje tradicionalno močno presega razpisana mesta.
- Med najbolj iskanimi ostajajo tudi programi obeh medicinskih fakultet ter smeri s področja farmacije, laboratorijske biomedicine in kozmetologije.
- Visoko število prijav beležijo še številni programi zdravstva, kot so fizioterapija, dietetika, zdravstvena nega in aplikativna kineziologija, pa tudi študiji biologije, mikrobiologije in biopsihologije.
- Med družboslovnimi smermi izstopajo komunikologija, mednarodni odnosi, sociologija - kadrovski menedžment ter pravo.
- Med tehničnimi programi so priljubljeni elektrotehnika, računalništvo in informatika ter strojništvo.
- Zelo visoko zanimanje se nadaljuje tudi pri arhitekturi ter ekonomskih in managerskih programih.
Podrobnejši pregled po univerzah in fakultetah (2026/27):
Univerza v Ljubljani
- Umetniške smeri:
- AGRFT: Največji presežek vpisanih na Akademiji za radio, film in televizijo (AGRFT). Program Dramska igra (12 študentov, 93 prijavljenih - 775 % presežek). Vsi programi, z izjemo smeri Filmska in televizijska montaža, so prekomerno obiskani. Ne ponujajo izrednega študija.
- ALUO: Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) je veliko popolnoma zasedenih programov. Najbolj zaželen program je Oblikovanje vizualnih komunikacij - Ilustracija (571 % presežek).
- Naravoslovne smeri:
- Zdravstvena fakulteta: Laboratorijska zobna protetika VS (430 % presežek), Fizioterapija UN (258 %).
- Biotehniška fakulteta: Krajinska arhitektura UN (133 %), Biologija (146 %), Mikrobiologija UN (154 %), Biotehnologija UN (124 %), Gozdarstvo VS (142 %).
- Veterinarska fakulteta: Veterinarstvo (222 % prijavljenih).
- Fakulteta za šport: Kineziologija (480 % zasedenost), Športno treniranje (263 %), Športna vzgoja (276 %). Nekaj prostih mest na izrednem študiju.
- Medicinska fakulteta: Medicina (195 % zasedenost), Dentalna medicina (297 %). Ne ponuja izrednega študija.
- Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko: Multimedija (128 % presežek). Računalništvo in informatika (152 % prijav).
- Fakulteta za farmacijo: Kozmetologija (232 %).
- Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Biokemija (118 %).
- Družboslovne smeri:
- Fakulteta za družbene vede (FDV): Komunikologija - medijske in komunikacijske študije, Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, Kulturologija - študije kultur in ustvarjalnosti, Novinarstvo, Sociologija - Kadrovski management. Možnost enostavne menjave smeri znotraj fakultete.
- Filozofska fakulteta (FF): Med najbolj priljubljenimi programi ostaja Psihologija (182 %).
- Druge fakultete:
- Fakulteta za dizajn: Dizajn, modul Notranja oprema (490 %), Vizualne komunikacije (280 %), Moda in tekstilje (160 %).
- Pedagoška fakulteta: Predšolska vzgoja (194 %), Specialna in rehabilitacijska pedagogika (183 %).
- Pravna fakulteta: 132 % presežek.
- Naravoslovnotehniška fakulteta: Oblikovanje tekstilij in oblačil (153 %), Grafična in medijska tehnika (163 %).
Zaradi velike zasedenosti ljubljanske univerze je priporočljivo razmisliti o programih na drugih univerzah v Sloveniji.
Univerza v Mariboru
- Medicinska fakulteta: Največ prijav, presežek na vseh treh programih: Dentalna medicina (304 %), Farmacija (280 %), Splošna medicina (218 %).
- Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo: Mehatronika VS (263 %), Medijske komunikacije UN (142 %), Računalništvo in informacijske tehnologije VS (179 %).
- Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA): Arhitektura (228 %).
- Fakulteta za varnostne vede: Varnost in policijsko delo VS (174 %, izvajanje v Ljubljani).
- Pedagoška fakulteta: Predšolska vzgoja VS (210 %).
Univerza na Primorskem
- Fakulteta za vede o zdravju: Fizioterapija (160 %), Aplikativne kinezologije (216 %), Zdravstvena nega (137 %).
- Fakulteta za management: Management VS (167 %).
- FAMNIT: Biopsihologija UN (169 %).
- Pedagoška fakulteta: Socialna pedagogika UN (167 %), Predšolska vzgoja VS (155 %).