Visoki fižol (Phaseolus vulgaris L) je priljubljena metuljnica, ki se v Sloveniji ponaša z dolgo tradicijo pridelave, zlasti za zrnje. Spada med stročnice, kamor sodijo tudi grah, bob, soja, leča in čičerika. Njegove korenine v simbiozi z nitrifikacijskimi bakterijami bogatijo tla z dušikom, kar ga uvršča med izjemno koristne predposevke za zelenjadnice, ki so zahtevne za hranila.
Značilnosti in sorte visokega fižola
Užitni deli rastline so stroki in zrna, ki jih uživamo tako mlada kot suha. Poznamo rumeno stročje in zeleno stročje sorte. Med priljubljenimi sortami visokega fižola so:
- Ptujski maslenec: Standardna domača sorta.
- Jeruzalemski in Jabelski pisanec: Domači sorti, požlahtnjeni pred več kot dvema desetletjema.
- Savinjski sivček (Semenarna 22): Zelo bujna sorta, ki se prideluje predvsem v hmeljskih žičnicah, večina strokov se oblikuje na višini 2 do 7 metrov.
- Fižol 'kiflar': Z rogljičku podobno ukrivljenim in pisanim strokom.
- Fižol Barianec: Visok, srednje zgodnji in bujno rastoč.
- Fižol Borlotto Lingua di Fuoco: Visok, srednje zgodnji in bujno rastoč, s rdeče belimi marmoriranimi stroki in semeni.
- Fižol Klemen: Visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki, uporaben za stročje in okroglo, sivo modro zrnje.
- Fižol Neckargold: Visok fižol, ki bogato obrodi z rumenimi, mesnatimi okroglimi stroki in belim zrnem.
- Fižol Tetovec Kiro: Srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve, odličen za kuhane jedi (pasulj).
- Visok fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco 2: Srednje pozna sorta, ki zraste od 2 do 2,5 m, daje obilen pridelek rdeče pisanih dolgih strokov z rdeče pisanimi zrni odličnega okusa.
Barva cveta je pri sortah za zrnje sortna značilnost. Pri fižolu za zrnje se v notranjosti stroka oblikuje močneje izražena pergamentna membrana, ki stroku, ko je zrel, omogoči, da poči in ga zato lažje luščimo.
Pridelava visokega fižola
Izbira lokacije in priprava tal
Fižol je toplotno zahtevna rastlina in je občutljiv na temperature, zato ga na prosto ne sejemo prezgodaj. Spomladi je poleg temperature zraka pomembna tudi ogretost tal, ki naj imajo ob setvi fižola vsaj 10 °C, idealno pa vsaj 15 °C. Pri tej temperaturi tal zrna vzklijejo v 7 do 10 dneh. Ohladitev zraka pod 8 °C ali celo blizu 0 °C pomeni za fižol pridelovalni stres, kar zaustavi rast, posledice pa so vidne na strokih in zrnju.
Pred sajenjem tal ne gnojimo pretirano, saj ima fižol sposobnost vezave dušika iz ozračja. Le na zelo slabo založenih tleh je potrebno dodati nekaj osnovnih N, P, K hranil. Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Priporoča se prerahljanje tal okoli rastlin in dodatek Plantella Tekočega magnezija. Pri dognojevanju s fosforjem in kalijem je pomembno, da se uporabljajo v kombinaciji z dušikom in organskimi gnojili. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.
Setev in sajenje
Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja. Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla, to storimo od začetka maja do sredine junija. Sadike lahko vzgajamo v rastlinjaku in jih v drugi polovici maja ali v začetku junija presadimo na stalno mesto na prostem ali v rastlinjaku. Datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Če fižol vzgajamo iz sadik, ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto.
Visoki fižol sejemo v kupčke po več semen na kup. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike.
Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Opora za rast
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov. Na Koroškem se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhovi. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Pomembno je vedeti, da se fižol ovija desnosučno in ga je obvezno tako tudi oviti; levosučno se fižola ne ovija.
Prikaz vgradnje elementov Schöck Tronsole® Tipov F, B, L
Nega in vzdrževanje
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Zalivamo dvakrat na teden, dodamo toliko vode, da namočimo tla do globine četrt metra. Zalivanje dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Pomembno je, da se med namakanji zemlja izsuši in da namakanje ne zbije zemlje preveč.
Visok fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem. Posevek fižola se dognojuje z dušikom, ko je fižol visok vsaj 15 cm, seveda če se seme pred setvijo ne inokulira. V poskusih je bil odmerek dušika 20 kg/ha ob setvi dovolj za ustrezen pridelek, dognojevanje z dušikom pri višini fižola 15 cm ni bilo potrebno.
Stresne situacije za fižol so ohladitev, toča, suša in vročina. V teh primerih fižol krepimo s pripravki za vzpodbujanje rasti in razvoja, narejenimi iz aminokislin, alg, vitaminov, mineralov in mikroelementov. Pripravke lahko kupimo ali pripravimo sami (npr. gabezov pripravek).
Kolobarjenje in dobri sosedje
Visoki fižol je primeren predposevek za zelenjadnice, ki so zahtevne za hranila, predvsem dušik. Zelo pomembna je velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Visoki fižol rastlinam nudi tudi poletno senco, zato je primeren sosed solatnicam, cvetači in brokoliju. Kombiniramo ga tudi s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli in cvetačo.
Slabi sosedi fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak). Ne mara sosedstva z baziliko in sladkim komarčkom.
Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.
Bolezni in škodljivci
Visoki fižol se, tako kot nizki, sooča z različnimi izzivi. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah pa lahko opazimo tudi polže. Polži naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo. Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi. Naravni insekticid iz naravnega piretrina je učinkovit za zatiranje listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja in gosenic metuljev na okrasnih rastlinah.
Najnevarnejša bolezen fižola je rja, ki se zelo hitro širi. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25 °C. Na fižolu lahko opazimo tudi razne pegavosti, viroze in plesni. Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni. Za zdrav pridelek vzdržujemo štiriletni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami in sejemo zdravo seme. Zelo visoke temperature v poletnem času povzročajo odpadanje cvetov, zaradi slabe oploditve pa ni pridelka.
V poskusih v letu 2019 niso opazili bolezni in škodljivcev.
Spravilo in skladiščenje
Spravilo za stroke in mlada zrna
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma. Pričakuje se prvi pridelek vedno julija.
Spravilo za suha zrna
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh, saj predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Obiranje fižola na njivi poteka s traktorjem in stolpom, na katerem je delavec, ki trga rastline z žičnice in jih polaga na prikolico. Rastline fižola se ročno potiskajo v mlatilnico. Iz mlatilnice leti zrnje fižola in fižolovka, postopek pa je treba večkrat ponoviti, da izpade vso zrnje. Pridelek je treba še očistiti, saj vsebuje primesi - delce rastlin, ki so bili pobrani skupaj z zrnjem.
Skladiščenje
Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Suho zrnje pred dolgotrajnim skladiščenjem zamrznemo, po odmrznitvi dobro osušimo in shranimo v suh in temen prostor, kjer ni več kot 12 % vlage.
Raziskovalni projekti in pridelava v Sloveniji
V Sloveniji ima pridelava visokega fižola dolgo tradicijo, zlasti v hmeljskih žičnicah v Savinjski dolini v času premene (čas med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja). Fižol ima ugoden vpliv na rodovitnost tal - rahlja tla, jih bogati s humusom in dušikom, obenem pa je njegov pridelek med kupci zaželen.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) sodeluje kot partner v projektu EIP Zrnate stročnice - pridelava, predelava in uporaba, katerega cilj je med drugim uvajanje novih praks tehnologije pridelave zrnatih stročnic za različne sisteme pridelave. IHPS vodi temo dodelave tehnologije pridelave visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
Po podatkih SURS je površina pod fižolom za zrnje v Sloveniji v zadnjih štirih letih enaka, 634 ha. Dosežen pridelek v poskusih v okviru projekta je bil 2,7 do 3,0 t/ha suhe snovi, kar je dosti več v primerjavi s slovenskim povprečjem (1,4 t/ha do 2,4 t/ha) in tudi več v primerjavi s povprečnim evropskim pridelkom (1,8 t/ha do 2,6 t/ha). To dokazuje smiselnost pridelave visokega fižola za zrnje v žičnicah v premeni.
V demonstracijskem poskusu so namesto polipropilenskih vrvic uporabili rumeno vrvico iz polimera škroba koruze (PLA) za oporo, da bi opazovali njen odziv na okolje in fižol. V okviru projekta so raziskali tudi kombinacije inokulacije semena fižola pred setvijo, različne odmerke dušika (običajni in zmanjšani) ter uporabo KAN ali gnojila z dušikom s počasnim sproščanjem. Ugotovili so, da je inokulacija semena ključnega pomena za doseganje višjih pridelkov semena in beljakovin. Preko fiksacije pokrijejo stročnice do 60 % potreb po dušiku.
Rezultati raziskav so bili predstavljeni na različnih dogodkih, simpozijih in v oddajah, med drugim na simpoziju Novi izzivi v agronomiji 2021, v oddaji Ljudje in zemlja na nacionalni TV in v oddaji Magazin na VTV.