La Turka: Tradicija Turških Baklav in Lokumov
Baklava je prava dama med sladicami bližnjega vzhoda: slastna, sočna in polna pristnega okusa. Podjetje La Turka je bilo ustanovljeno leta 2012 z misijo, da Evropi ponosno predstavi okusne in visokokakovostne turške sladice. Prva na meniju je brez pomisleka bila turška baklava, paradni konj turških sladic.
Baklave La Turka so narejene po tradicionalnem turškem receptu in se vsak dan pripravljajo sveže. V redni ponudbi prodajalne vam je na voljo kar 23 vrst baklave. Od klasične baklave, posute z orehi in pistacijami, do ekskluzivnih kombinacij okusov, kot so denimo čokolada-lešnik, pistacija-pomaranča ali oreh-cimet. Prav vsaka baklava La Turka je svoje doživetje.
Poleg vrhunskih baklav vam La Turka ponudi tudi 55 različnih vrst lokuma, prav tako tradicionalne turške sladice, narejene iz želeja ter izjemnih polnil in dodatkov.
Pri blagovni znamki La Turka so se odločili ostati zvesti sami sebi in pristni pri svojem ustvarjanju sladic - v svojo ponudbo so vključili turško baklavo. Zavzemajo se za dolgoročne odnose s strankami in zagotavljajo izjemne izdelke z iskanjem pristnosti z inovacijami in napredno tehnologijo. Verjamejo v obravnavanje strank s spoštovanjem in vero.
Istanbul Kavarna: Pristni Okusi Turčije v Srcu Ljubljane
Avgusta lani je na Dunajski cesti v prestolnici odprl Istanbul kavarno. V povsem običajni, majhni kavarni z glasno turško glasbo v ozadju, poleg okoli desetih vrst baklave, ponuja še lokum (gre za tipično sladico, košček, ki spominja na žele bonbon in ga med drugim ponudijo ob kavi), turški čaj in turško kavo ter salep (napitek iz gomoljev divje orhideje, ki po okusu in teksturi deluje kot spojitev vaniljevega pudinga in bele vroče čokolade z dodatkom cimeta). Pred kratkim je na meni dodal tudi turški zajtrk.
Še vedno pa iz steklene vitrine izstopajo predvsem baklave različnih oblik, barv in okusov: od tradicionalne, posute z orehi ali pistacijami, čokoladne, s cimetom. Po njegovi recepturi jih turški peki pečejo na Dunaju in v Zagrebu, v Ljubljano jih dostavljajo trikrat tedensko. Delajo jo ljudje, ne stroji, pripravljena je skrbno.
In kaj tako imenovano pravo, originalno turško baklavo, ki so jo pred Turki pripravljali že Asirci, Grki in Arabci, loči od baklav, ki jih pripravljajo drugod? Turška baklava ne sme biti preveč sladka, kakršna je denimo bosanska. Lastnik kavarne se spominja svoje prve baklave, ki jo je poskusil pred približno tremi desetletji kot deček, star šest let. Takrat je njegov oče baklave kupoval v mestu Gaziantep, ki je poznano po številnih drevesih pistacije. Gre za eno najbolj kvalitetnih pistacij, ki ima v sebi močno aromo. Prav pistacijeva baklava pa je njegova najljubša in je zelo priljubljena tudi med gosti v njegovi ljubljanski kavarni.
Če se ob praznikih na slovenskih mizah znajde potica, je to pri Turkih baklava. Jedo jo ob posebnih priložnostih, je tudi sladica, ki dosega visoko ceno in si je (nekoč) ni mogel privoščiti vsak. Predvsem pa je desert, za katerega si je treba vzeti čas. "Baklava je za nas nekaj posebnega: je odličen okus, je kultura, je spoštovanje." V Turčiji imajo tudi šole, kjer se učijo mojstrstva peke baklave.
Turška kava in čaj - Ritual in Okus
Pomemben del turške kulture je tudi kava. Četudi Slovenci pravimo, da kuhamo in pijemo 'turško kavo', se v resnici naša razlikuje od turške. Turško kavo se streže in pije v manjših skodelicah, kuhati jo je treba počasi, da voda zavre dvakrat, sama kava pa je nežna, ne premočna. Še nekaj pa jo razlikuje od naše: "nikoli, res nikoli v turško kavo ne dodamo mleka, medtem ko se jo lahko sladka po okusu". Turške kave ne pijemo tako pogosto: enkrat, dvakrat na dan.
Medtem ko črni čaj lahko pijemo cel dan. "Začnemo zjutraj, nadaljujemo za kosilo, zvečer: kamor koli prideš, ti ponudijo čaj." Turški čaj ni močen, o tem pa govori tudi njegova barva: če lahko vidiš skozenj, potem je ravno pravi. Turški črni čaj kuhajo v posebnem bakrenem kuhalniku, pred postrežbo pa se čaj namaka najmanj dvajset minut, posebnosti kuhanja razloži Ince. Priprava turškega čaja je prava paša za oči. Pri vsem omenjenem pa je pomembna sama postrežba: posebne, lične skodelice in predvsem ritual pitja. Lastnik si je v kavarni vzel čas za razlago in gostoljubje - kot bi se namesto v kavarni, znašla v domači dnevni sobi.
Lastnik Istanbul kavarne zaključuje z mislijo: "Mislim, da Ljubljana potrebuje čas za (razvoj) turizma. Naučiti se mora."
Delavnica "Sladka Vrtnica": Odkrivanje Turških Sladkih Skrivnosti
Pridružite se na prav posebni izkušnji turške čajanke, na kateri bomo odkrivali bogastvo okusov tradicionalne turške sladke vrtnice, ki jo v Turčiji med prazniki in porokami postrežejo kot simbol gostoljubja in naklonjenosti. Gre za sladico iz tankega testa, ki je napolnjeno s sladkim nadevom, kot so oreščki, predvsem pistacije ali orehi. Testo se nato oblikuje v obliko vrtnice, peče in prelije s sladkim sirupom.
Udeleženci se bodo preizkusili tako v pripravi testa, kot v oblikovanju vrtnic in njihovi peki. Organizatorji s seboj prinašajo bogato tradicijo turške kulinarike iz rodnih krajev in delijo svoje znanje na različnih delavnicah in srečanjih po Sloveniji.
Delavnica je del partnerskega projekta Migrantour: Poti in vezi, ki ga vodi društvo Terra Vera v sodelovanju s partnerjem zavodom Oloop, zavodom Škrateljc ter Oddelkom za umetnost, oblikovanje in gledališče OsloMet. Projekt je financiran iz sredstev Finančnega mehanizma EGP in Norveške/ACF Slovenija.
Zbor udeleženk in udeležencev delavnice je 5 minut pred dogovorjenim terminom v vhodni avli Centra Rog. Delavnica bo izvedena ob minimalno 6 prijavah. V primeru ne-izvedbe boste obveščeni najkasneje dva dni pred začetkom programa. Kotizacij za program ne vračamo, prav tako ni mogoče zamenjati termina.