Evropska unija (EU) podpira ekološko rejo prašičev iz več pomembnih razlogov in z različnimi mehanizmi. Ekološka reja zmanjšuje onesnaževanje tal in voda, ker omejuje uporabo umetnih gnojil, pesticidov in zdravil. S tem prispeva k ohranjanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti. V ekološki reji imajo prašiči več prostora, dostop do zunanjih površin in bolj naravne pogoje za življenje, kar izboljšuje standarde dobrobiti živali v kmetijstvu. Poleg tega ekološko meso praviloma vsebuje manj ostankov zdravil, kot so antibiotiki, s čimer EU spodbuja bolj zdravo prehrano in zmanjšuje tveganje za odpornost na antibiotike.
Finančne podpore v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) vključujejo neposredna plačila kmetom, ki se odločijo za ekološko rejo, ter dodatna plačila za okolju prijazne prakse. Slovenski strateški načrt SKP 2023-2027 z intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.
Kljub podpori pa ekološka reja prašičev predstavlja z 0,3 % najmanjšo nišo v ekološki reji domačih živali v državah Evropske unije. Glavni razlog je v težavah pri zagotavljanju kakovostne ekološko pridelane krme za različne kategorije prašičev. Prepovedana je uporaba gensko spremenjenih organizmov, reje pa morajo imeti tudi lastne površine za pridelavo krme. Za vse sisteme ekološke reje prašičev je značilno, da zahtevajo zagotavljanje dobrega počutja živali in rejo živali na način, ki ne obremenjuje okolja.
Sistemi Ekološke Reje Prašičev
Poznamo različne sisteme ekološke reje prašičev, ki so prilagojeni različnim podnebnim in terenskim razmeram.
Reja v hlevu z možnostjo zunanjega izpusta
Tovrstni hlevi se navadno preko hladnega dela leta ogrevajo, vgrajen pa imajo tudi ventilacijski sistem. Druga možnost so neizolirani hlevi z odprtim delom stranice hleva. Pri takšnih rejah je v hlevih potrebno posebno pozornost nameniti prostoru za svinjo, ki mora imeti možnost izražati svoje naravno obnašanje. V prostoru morajo biti ločena področja za ležanje, uriniranje in blatenje ter področja za različne druge aktivnosti. Na ta način se izognemo zdravstvenim težavam živali, ekonomskim izgubam in dodatnemu delu. V hlevu moramo zagotoviti tudi ustrezne mikroklimatske pogoje za svinje, pujske, odstavljene pujske in pitance. Reja v hlevu je primernejši način za ostrejša klimatska področja s hladnimi zimami.
Reja prašičev na prostem
Reja prašičev zunaj oziroma na prostem predstavlja rejo zunaj preko celega leta. Živali imajo na voljo majhne objekte (hiške) ali naravna zavetja. Prednosti reje na prostem so manjši stroški gradnje objektov, izpolnjena pričakovanja potrošnikov glede ekološke reje in boljši pogoji za izražanje naravnega obnašanja s pozitivnim učinkom na zdravje in dobro počutje. Manjša gostota naselitve živali in dobra kakovost zraka pozitivno učinkujeta na zdravje živali in dostop do naravne svetlobe. Učinkovita je tudi uporaba gnoja. Če je reja integrirana v kolobarjenje rastlin in se »hiške« ter področja krmljenja pravočasno premikajo, vegetacija in zemlja zagotavljata večino potrebnih količin vitaminov in mineralov za živali na paši.
Učinkovito Upravljanje Reje Prašičev
Za uspešno rejo prašičev je ključno skrbno upravljanje na več ravneh.
1. Nadzor telesnega stanja svinj
Da bi posejali več legel, proizvedli dobre in zdrave pujske, morajo svinje zagotoviti, da niso preveč tanke in ne predebele ter imajo optimalno reproduktivno telesno kondicijo. Preveč izčrpane, podhranjene svinje imajo slab fetalni razvoj pujškov, poporodna vitalnost pujskov ni močna, kakovost je slaba, kar resno vpliva na ceno pujskov. Lastna reja pa vpliva tudi na kasnejšo rast in pitanje. Prekomerna telesna teža je prav tako slaba, saj povzroča splav ali vodi do manjšega števila otrok. Zamaščenost svinj v vzreji mora biti na 5-70 odstotkih, zamaščenost svinj v brejosti pa na 6-80 odstotkih. Če so svinje predebele, bodo imele po porodu številne zdravstvene težave, kar lahko hitro povzroči stroške bolezni in vpliva na normalen razvoj pujskov. Zato je glede na telesno stanje svinj zelo pomembno povečati ali zmanjšati količino koncentrata krme, da bi imele normalno reproduktivno telesno stanje.
2. Krepitev upravljanja krmljenja za zagotovitev kakovosti vzreje
Kakovost parjenja neposredno vpliva na velikost in moč pujskov. Da bi zagotovili več paritet in visok donos svinj, lahko svinje po odstavitvi v prehrani krmimo z vitaminom E (200 mg). Ko so svinje tik pred paritvijo, se pol jin pora vsak dan seseklja in vmeša v krmo. Pri svinjah s slabim estrusom lahko za spodbujanje estrusa uporabimo naslednja zdravila: angelika 20 gramov, kuhana mleta 30 gramov, cistanche, herba epimedium po 35 gramov, paeonia alba 15 gramov, Yangqi 30 gramov, materina dušica 40 gramov, mešanica vode prevreta, kar ima še posebej dober učinek estrusa.
Parjenje svinje je treba opraviti 24 do 48 ur po tem, ko svinja začne estrus. V enem mesecu po parjenju svinj je mogoče pravilno nahraniti več ribje moke ali fižolovih pogač in v prehrani dodati 80 mg vitamina E, kar je zelo koristno za razvoj zarodkov. Poleg tega je zelo ključna tudi selekcija plemenskih prašičev; plemenske prašiče poskušajte izbrati živahne in aktivne, močne mlade merjasce, saj so takšni merjasci relativno zdravi in pujski naj bi imeli dobre gene.
3. Ukrepi za zaščito ploda in povečanje prehrane svinj med brejostjo
Svinje so nagnjene k spontanemu splavu 9 do 13 dni po parjenju in 21 dni pred kotitvijo. Posebne ukrepe je treba sprejeti za preprečevanje splava in zagotoviti čim večjo količino koncentratov, kot so beljakovine, minerali in vitamini, ter zeleno in sočno zeleno krmo. Ne hranite hladne krme, pokvarjene s plesnijo. Breje svinje se morajo izogibati mehanskim dražljajem, kot so gneča, grizenje, zdrs, bičanje in pretres. Rejo na prašičjih farmah je treba skrbno evidentirati, da se prepreči parjenje v sorodstvu.
Primer Dobre Prakse: Kmetija Jožeta Globevnika
Jože Globevnik iz Škocjana, zmagovalec tekmovanja Mladi gospodar leta 2001 po izboru Kmečkega glasa, je zgovoren kmet, poln idej. Njegova kmetija je odličen primer uspešnega in inovativnega pristopa k prašičereji.
Zgodovina in razvoj kmetije
Globevnikovi kmetujejo že 300 let. Ko je Jože leta 1990 prevzel kmetijo, je bila velika 6 hektarjev. Danes obdelujejo 75 hektarjev kmetijske zemlje in skrbijo za 60 hektarjev gozda (od tega je 35 ha gozda njihova last). Jože je povedal, da so se po letu 2001, ko je postal mladi gospodar, preusmerili predvsem v rejo plemenskih svinj in prašičev pitancev. Preuredili so nekaj hlevov, nakupili kmetijsko mehanizacijo, uredili novo klavnico in prostor za predelavo mesa.
Trenutni stalež živali in prodaja
Trenutni stalež živali v hlevu je naslednji: 135 plemenskih svinj, 30 plemenskih mladic, 250 sesnih pujskov, 200 odojkov do mase 30 kilogramov ter 40 krav dojilj in pet telic, ki so večji del leta na paši. Prodajajo odojke, težke od 25 do 30 kilogramov, v tem času po 4,00 evra za kilogram žive mase, izločene plemenske svinje, ki gredo dobro v prodajo, pa po 1,9 evra za kilogram. Jože pravi, da se pri njem prodajna cena zelo malo spreminja; če se rahlo zviša, gre to na račun vse dražjih vhodnih surovin.
Infrastrukturne posodobitve in upravljanje
Tako kot drugi ves čas gradijo, predvsem so posodabljali stare hleve, namesto da bi gradili nove. Imeljo 36 porodnih boksov in prostora za vzrejo za 500 odojkov. Jože pravi, da v tem primeru ne potrebujejo novega gradbenega dovoljenja, na katerega bi čakali nekaj let. Posodobili so si tudi tri mešalnice za krmo ter skladiščne prostore za gnojevko in krmo (400 ton). Imajo lastno sušilnico za žito (10 kubičnih metrov prostornine) in novo klavnico za lastne potrebe. Krmni obrok sestavljajo in izračunajo sami s pomočjo strokovnjakov, a za določitev najbolj optimalnega so potrebovali skoraj pet let.
Jože Globevnik sledi smernicam Skupne kmetijske politike, še posebej spoštuje zakonodajo zaščite in dobrobiti živali, tako za prašiče kot za krave dojilje. So tudi v shemi »izbrana kakovost meso« za prašiče in govedo.
Selekcija in krmni obroki
Kljub temu da ni težav pri prasitvah, je delež izločenih svinj skoraj 40-odstoten. Jože izvaja strogo selekcijo, saj ima v reji vedno dovolj plemenskih mladic. Če se izkaže, da plemenska svinja nima dovolj mleka, če ima majhno število pujskov v gnezdu, če je pretežka ali ima težave s seski, gre v zakol. Pojavljajo se deformacije seskov, ki so posledica poškodb pri sesanju ali pa pri vstajanju. V kolikor se na seskih pojavi kri, mladi pujski kot kanibali planejo na plemensko svinjo in z grizenjem naredijo še dodatne poškodbe na seskih. Prav tako gre v zakol svinja, ki mladiče poleži. Večkrat se zgodi, da je v leglu tudi do 20 pujskov, a ko plemenska svinja petkrat vstane in se uleže, ostane živih le še osem pujskov.
Krmni obrok sestoji iz naslednjih komponent: glavna sestavina je koruza, ostale komponente so v približno istem razmerju, in sicer so v krmnem obroku še sončnične in sojine tropine, pšenična krmna moka, pšenica ter mineralno-vitaminski dodatek. Globevnikovi sami zmeljejo in tudi zmešajo komponente za tri različne kategorije: odojke, doječe in odstavljene plemenske svinje.
Pomen slame v reji
Globevnikovi sejejo pšenico na številnih površinah, saj še bolj kot žito za krmo potrebujejo kakovostno slamo za nastilj odstavljenih plemenskih svinj. Velik del slame pa svinje tudi zaužijejo. V tem času moramo namreč svinje krmiti omejujoče, saj bi se sicer preveč zredile. Voluminozna krma tako zapolni želodec, blagodejno vpliva na zdravje, manj je tudi nenormalnih obnašanj pri reji. Ker so živali site, ni vedenjskih motenj, predvsem so bolj mirne in v boksu na stelji se obnašajo naravno. Če svinja uživa veliko slame, ima velik želodec in ob prasitvi lahko zaužije veliko močne krme, kar pomeni veliko mleka za pujske in manj hujšanja za svinje, saj ne koristijo telesnih rezerv. Slama je tudi odličen izolator. Svinje so zunaj pod streho in čeprav je recimo 20 stopinj pod ničlo, jih to ne moti, vse dokler je ležišče suho. Ob mrazu se zarinejo v slamo in zjutraj gledajo iz slame le uhlji. Še evropski inšpektorji se niso mogli načuditi, ko so videli, kako živali uživajo v slami. Jože poudarja, da mora biti slama »zdrava«, kar pomeni, da je brez mikotoksinov iz rodu fusarium, ki so za prašiče izredno nevarni. Paziti moramo zato na čas žetve, da slame ne zmoči dež. Ta se potem nikakor ne posuši in je uporabna le za govejo živino; bolje bi bilo, da bi jo zmulčili, kot pa krmili prašičem.
Reja krav dojilj in družinsko življenje
Globevnikovi redijo tudi 45 krav dojilj, ki so na paši od marca do konca oktobra. Teleta se rojevajo januarja in februarja, saj se je Jože odločil za sezonske telitve. Teleta so skupaj s kravami na paši do konca avgusta, ko jih proda pri masi 250 do 280 kilogramov za nadaljnjo rejo. So križanci med lisasto in limuzin pasmo. Krmni obrok za krave dojilje in teleta je enostaven; poleg paše dobijo mineralno-vitaminski dodatek. Pozimi se krave krmi s suhim senom, travno silažo in mineralno-vitaminskim dodatkom, brez močne krme, kar omogoča stroškovno učinkovitejšo rejo.
Na kmetiji Globevnikovih je vedno zelo pestro. Med drugim vsakih pet let organizirajo srečanje rodbine Globevnik, kjer se zbere skoraj dvesto sorodnikov, predstavnikov sedmih rodov. Imajo družinsko drevo, v katerem so natančno zapisani vsi rodbinski dogodki od leta 1720 naprej. Jože je tudi čebelar, prosti čas preživlja skupaj z družino in ženo Simono, ki skrbi za prašiče, vodi pa tudi knjigovodstvo in računovodstvo. Jože poudarja: »V svojem kratkem življenju moramo tudi čim več uživati.«
Zelena Krma za Prašiče
Zelena krma je pomemben del prehrane prašičev in je dobila ime po bogatem klorofilu.
Vrste zelene krme
Obstaja veliko vrst zelene krme, ki jih lahko grobo razdelimo v naslednje štiri kategorije:
- Naravno travinje ali gojena zelišča: kot so ljulja, kitajski oblak, lucerna, račja trava itd.
- Listnata zelenjava in vinske trte: od katerih jih veliko spada med kmetijske in postranske proizvode, kot so sladki krompir, listje pese, zeljna tolpa, repna resa, bučna trta itd.
- Vodna krma: kot so zelena vodna leča, vodna hijacinta, vodni arašidi itd.
- Divja krma: kot so vse vrste divje trte, listi, plevel itd.
Drugi primerni pleveli za krmljenje prašičev vključujejo navadno travo, encijan, materino dušico, prašičji zob, sivo zelenjavo, liste pelina, atractylodes, divjo krizantemo, enoletno artemizijo, veliki zeleni list, deteljo itd. Tudi v krmi je primerno dodati lubenico, kumaro, poletno travo in druge zelene materiale, kar lahko poveča odpornost telesa na toploto. Pomembno je opozoriti, da so hranilne značilnosti različnih vrst zelene krme zelo različne, prav tako pa je v različnih fazah rasti zelo različna tudi hranilna vrednost iste vrste zelene krme.
Metode hranjenja zelene krme prašičem
- Ko je zelena krma zbrana, jo je treba najprej oprati in sesekljati ali pretolči, nato pa vmešati v mešano krmo in dati neposredno prašičem. Zelena krma s slabim okusom ali več surovih vlaknin pa se lahko fermentira.
- Zeleno krmo v času hranjenja je treba obdelati in je ni mogoče neposredno hraniti. Prašiču je treba krmo sesekljati, saj se tako izognemo poškodbam prašičjih ust in pomagamo pri prebavi prašičjih prebavil. Kmetje s pogoji lahko zeleno krmo tudi predelajo v kašo, nato pa jo pomešajo z rafinirano krmo. Nekatere rastline, ki povzročajo ohlapne prašiče, je treba tudi ustrezno dehidrirati. Posebno krmo je treba hraniti glede na različne telesne tipe prašičev; pujske lahko hranimo v razmerju 0.3:1 (zelena krma:koncentrirana krma), velike prašiče pa v razmerju 0.5:1.
- Poleti in jeseni je priporočljivo hraniti svežo zeleno krmo in jo hraniti sproti. Neuporabljeno krmo je treba pravočasno razporediti v senco, da se izognete plesni in kvarjenju.
Previdnost pri hranjenju zelene krme prašičem
- Ne hranite prašičev z odpadno zelenjavo: Poletje in jesen sta sezona rasti in obiranja zelenjave. Nekateri kmetje hranijo prašiče z odpadnimi listi zelja, redkvice in zelene, kar lahko zlahka povzroči zastrupitev in v hujših primerih celo smrt. Strupeni nitrit zlahka nastane v zavrženih steblih in listih zelenjave. Ko nitrit vstopi v telo prašičev, spremeni nizek methemoglobin v krvi v methemoglobin, ki uniči proces oksidacije v tkivih, povzroči hipoksijo celotnega telesa, paralizira dihalni center in zaduši prašiče do smrti. Tudi sveže liste zelenjave je treba najprej mleti in oprati ter primešati nekaj koruzne moke, riževih otrobov in druge krme z ogljikovimi hidrati za boljši učinek.
- Izogibajte se monotonemu hranjenju: Kakršnakoli krma sama po sebi za živalski organizem ni dobra, in zelena krma ni izjema. Ker so tudi hranila v zeleni krmi različna (npr. stročnice imajo večjo vsebnost beljakovin, listnata zelenjava več mikroorganizmov in mineralov, trave pa več ogljikovih hidratov), je pri hranjenju prašičev dobro izbrati raznoliko zeleno krmo. To je treba upoštevati v zgodnjih fazah sajenja pašnikov.
- Preprečite zastrupitev prašičev: Naravna zelena krma prav tako ni varna in lahko povzroči zastrupitev pri prašičih, če jih hranite nepravilno. Na primer, zelena krmila, kot je gordant, vsebujejo snovi, imenovane cianogeni glikozidi, ki jih je mogoče hidrolizirati v strupene snovi. Zato ne smete uporabljati sadik gordanta. Poleg naravne strupenosti in stranskih učinkov zelene krme moramo biti pozorni tudi na strupenost, ki jo povzroči človek. Na primer, če je trava poškropljena s pesticidi, je ne smete dati prašičem v 30 dneh.
