Slovensko meso dosega najvišjo raven varnosti in kakovosti, kljub temu pa mu močno konkurira uvoz cenejšega mesa iz tujine. Pomanjkanje zavedanja o pomenu izbire lokalnega mesa, ki ima prednosti tako za kupca kot slovensko gospodarstvo in okolje, vodi k vse nižji ravni samooskrbe. V odgovor na to je Kmetijsko ministrstvo zagnalo večletno kampanjo z naslovom "Naša super hrana", ki promovira slovensko mleko ter goveje in perutninsko meso z znakom Izbrana kakovost - Slovenija.
Prednosti slovenskega mesa
Ponudba slovenskega mesa kakovosti 4SI prinaša pomembne prednosti, kot so znano in sledljivo poreklo, večja svežina in hranilna vrednost zaradi krajših dobavnih poti ter tudi višja kakovost mesa. Zaradi strogega veterinarskega nadzora in omejene uporabe antibiotikov slovensko meso dosega višje standarde nadzora, predvsem v primerjavi z neevropskimi državami, kar zagotavlja kupcem v Sloveniji najvišjo raven varnosti in kakovosti mesa.
Sledljivost in svežina
Ob nakupu slovenskega mesa je v prodajalnah s pomočjo QR kode, ki se nahaja na prodajnem mestu, možno preveriti, s katere kmetije izvira mesni izdelek oziroma kateri predelovalec ga je pripravil. Kratke dobavne poti prispevajo k večji svežini in kakovosti izdelka. Krajši transport in s tem krajša izpostavljenost živali stresu sta namreč pomembna dejavnika, ki vplivata na kakovost mesa.
Živinoreja v Sloveniji
Zaradi hribovitega površja je živinoreja najbolj razširjena in najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Med živinorejskimi panogami v Sloveniji prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in ostale panoge. Medtem ko v Sloveniji pridelamo najmanj svinjine, je povpraševanje po njej največje, zato je večino prašičjega mesa potrebno uvoziti.
Na drugi strani smo z govedino in perutnino nad samooskrbo, kar pomeni, da ju pridelamo več, kot ju porabimo. Kljub temu se v Sloveniji proda tudi precej govedine in perutnine tujega porekla. Tako prihaja do paradoksa, da morajo slovenski kmetje in pridelovalci mesa veliko kakovostnega slovenskega mesa izvoziti v tujino, obenem pa se v Slovenijo uvaža cenejše tuje meso, ki pogosto ne zagotavlja tako visokih standardov predelovanja, kot jih imamo pri nas.
Podpora slovenskemu kmetijstvu in trajnostna izbira
Ob začetku tega tisočletja smo imeli v Sloveniji 86.467 kmetijskih gospodarstev, leta 2020 pa je bilo teh le še 68.331, pri čemer je opazen predvsem trend upadanja malih in srednje velikih (družinskih) kmetij. Zato naj pri izbiri mesa cena ne bo edino merilo, temveč naj se pri nakupni odločitvi upošteva njegovo poreklo in da prednost mesu slovenskega porekla. Potrošniki s svojimi nakupnimi odločitvami vplivamo na to, kaj bomo jedli v prihodnosti in ali bomo ohranili slovensko podeželje ter kmetije. Dajanje prednosti mesu tujega porekla prispeva k opuščanju kmetijske dejavnosti v Sloveniji, kar lahko vodi v slabšanje prehranske neodvisnosti države.
Okoljski vidiki
Izbira slovenskega mesa predstavlja okolju prijaznejšo in bolj trajnostno odločitev. Za Slovenijo so značilne kratke razdalje med kraji in s tem tudi kratke transportne poti še živih živali, kar je pozitivno ne le za dobrobit živali, temveč tudi z vidika skrbi za okolje. Izbira mesa slovenskega porekla namreč pušča občutno manjši ogljični odtis v primerjavi z izbiro tujega mesa, ki prihaja iz drugih delov Evrope ali sveta. Dejstvo, da kar 86 % slovenskih kmetijskih površin leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, onemogoča nastanek velikih kmetij, kot jih poznamo v tujini. Zato so za slovenski kmetijski prostor značilne majhne obdelovalne površine, kar vodi v manj intenzivno in bolj trajnostno kmetijstvo, kar pa ima ugoden vpliv na kakovost proizvedene hrane.
Kampanja "Naša super hrana"
Komunikacijsko-oglaševalske aktivnosti kampanje "Naša super hrana" bodo potekale na televiziji, radiu, v tisku, na zunanjih mestih, digitalnih kanalih in socialnih omrežjih. Na podlagi zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov bodo pridelovalci in predelovalci mleka ter govejega in perutninskega mesa predvidoma prispevali dobrih 258.000 evrov, država pa do 575.000 evrov. Sektorja sta v promocijske aktivnosti vstopila prva, nanje pa se pripravljajo tudi drugi sektorji. Tovrstna promocija je namreč po zgledu sosednjih držav dokaz za učinkovit ukrep pomoči lokalnim proizvajalcem hrane in živilski industriji.
tags: #superzivilo #super #slovensko #meso #kampanja