Kodrolistni ohrovt: Od setve do cvetenja in bogatega pridelka

Kodrolistni ohrovt (Brassica oleracea var. sabellica) je priljubljena zimska zelenjava, cenjena zaradi svoje hranilne vrednosti in odpornosti na mraz. Čeprav je uradno dvoletnica, ga običajno gojijo kot enoletnico. Ta robustna in nezahtevna rastlina iz družine križnic najverjetneje izvira iz Sredozemlja, danes pa je razširjena po vsem svetu, vključno s Slovenijo.

Sajenje in vzgoja kodrolistnega ohrovta

Gojenje kodrolistnega ohrovta ne zahteva veliko nege, vendar je za optimalno rast pomembno upoštevati nekaj smernic.

Izbira lokacije in priprava tal

• Listni ohrovt posadite v rodovitno, dobro odcedno vrtno zemljo, ki prejme vsaj štiri ure sonca dnevno. Najbolje uspeva na sončnih do polsenčnih legah.
• Ohrovt sicer prenese nekaj sence in je izjemno trdoživ.
• Tla morajo biti rahlo ilovnata, bogata s humusom in imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost.
• Pred sajenjem dodajte šest centimetrov debelo plast komposta na mesto rasti, da ustvarite temelj za močne rastline. Tla lahko oplemenitite tudi z zemljo za paradižnike in zelenjavo, ki bo rastlini zagotovila zadostno količino hranil in jih zrahljala.
• Pomemben nasvet: Bodite pozorni, da ohrovta ne posadite na isto mesto pogosteje kot enkrat na tri leta, saj bo v nasprotnem primeru predel grede izčrpan in rastlina bolj dovzetna za bolezni. Če imate majhen vrt, ga lahko posadite v zemljo, kjer je predhodno rasel krompir ali grah, nikoli pa ga ne sadite zgolj za spomladanskimi kapusnicami.

Čas in način sajenja

Sadike ohrovta lahko vzgojimo s setvijo v setvenico, v praksi pa je lažje vzgojiti sadike v lončkih in multiploščah, ki jih napolnimo z zemljo za setev in pikiranje.

Setev semen

1. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
2. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
3. Za spomladansko sajenje posejte seme v zaprtih prostorih šest do osem tednov pred zadnjim datumom spomladanske zmrzali.
4. Za jesensko sajenje posejte seme v zaprtih prostorih konec julija.
5. Za pridelek listnatega ohrovta v poletnem času ga sejemo že zgodaj spomladi (marec, april). Setve za sadike so uspešne vse do konca maja oz. začetka junija, v toplejših krajih tudi julija.

Pikiranje in presajanje

• Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.
• S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
• Sadike presadite na vrt teden ali dva pred zadnjo spomladansko zmrzaljo (za spomladansko sajenje) oziroma ob koncu avgusta (za jesensko sajenje).
• Listni ohrovt sadimo nekoliko bolj narazen kot zelje, ker rabi več prostora. Ker se listnati ohrovt močno razraste, ga sadimo na razdaljo 0,7 x 0,7 m. Pri presajanju posameznih sadik v gredo upoštevajte razdaljo med rastlinami 50 × 50 cm.
• Po saditvi rastlino dobro zalijte.

Nega kodrolistnega ohrovta

Kodrolistni ohrovt je nezahtevna rastlina, ki pa potrebuje ustrezno nego za bogat in zdrav pridelek.

Zalivanje

• Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce hitro izsuši substrat.
• Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko.
• Rastline ohrovta oskrbujte s približno 1-2 centimetrov vode na teden.
• V času rasti in še posebno v vročem, sušnem poletju je treba ohrovt močneje zaliti.
• Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo šele sredi poletja ali pozno poleti, zato morate predvsem takrat svoji rastlini privoščiti zadostno količino vode. V splošnem pa ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja sicer ves čas enakomerno vlažna, vendar ne pride do zastajanja vode. To pomaga tudi v boju proti bolham, ki bi lahko poškodovale vaš ohrovt.
• Če zemljo okrog rastline nagrmadite, boste tako naredili jarek za vodo, kar bo ohrovtu omogočilo lažje izkoriščanje dodane vode in boljši razvoj.

Gnojenje in zastiranje

• Za dobro rast je treba ohrovtu priskrbeti zadostno količino hranil, saj je rastlina, ki zahteva veliko hranil.
• To najbolje storite z dodatkom gnojila, ki ima visoko vsebnost dušika in fosforja. Ker imajo takšna gnojila dolgotrajni učinek, poskrbijo za krepko rast vašega ohrovta in zelo dober pridelek.
• Uporabite lahko tudi tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo, ki vašemu kodrolistnemu ohrovtu zagotovi še boljši okus in intenzivnejši vonj.
• Koprivna in gabezova prevrelka sta primerni za dognojevanje, ker listnati ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti.
• Tla dodatno zastremo s travnim odkosom ali z listjem, kar pomaga ohranjati vlago in preprečuje rast plevela.

Plevel in opora

• Redno odstranjujte vsiljivi plevel, saj bo kodrolistni ohrovt tako dobil dovolj svetlobe za rast, v zemlji pa bo ostala zadostna količina hranil in vode za razvoj vaše rastline. Plevel v domačem vrtu omejimo z okopavanjem in zastiranjem tal.
• Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.
• Listnati ohrovt ne potrebuje opore, saj za razliko od drugih kapusnic ne tvori glavice, listi pa so na visokem steblu od 0,5 do 2 m.

Škodljivci in bolezni

Običajno z boleznimi in škodljivci ni večjih težav, vendar je preventiva pomembna.

• Že v maju in juniju je aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu sadike uničijo.
• Z listnatim ohrovtom se pojavijo enaki izzivi kot pri ostalih kapusnicah. Insektna mreža je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Listnati ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta.
• Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci.
• Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
• Med boleznimi ga lahko napade črnoba kapusnic in plesen kapusnic. Od škodljivcev lahko opazimo kapusovo muho, kapusovega belina in razne gosenice.

Pridelek in shranjevanje

Nabiranje listov

• Manjši listi so pripravljeni za nabiranje, ko zrastejo do velikosti roke odraslega človeka, kar je približno 20-30 dni po sajenju. Če želite počakati na večje liste, pa okoli 60 dni.
• Za optimalno rast rastline poberite le tri ali štiri liste vsake rastline hkrati.
• Že poleti začnemo z nabiranjem pridelkov, kar je hkrati tudi redna nega rastlin. Spodnje liste pobiramo in uporabimo za prehrano, saj sicer porumenijo in odpadejo.
• Preden poberete kodrolistni ohrovt, ki je poln vitaminov in mineralov, morate počakati na prvo zmrzal pozno jeseni ali pozimi, saj bo okus kodrolistnega ohrovta tako bolj blag, sladkejši in bolj aromatičen. Jesenski mraz izboljša okus listnatega ohrovta.
• Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. To pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto.
• Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla. Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino. V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke.
• Velike mlade liste listnega ohrovta trgamo poleti in kasneje od septembra do novembra, v ugodnih razmerah tudi do marca.

Priprava in shranjevanje

Kodrolistni ohrovt je s svojimi gubastimi in kodrastimi listi idealen za različne recepte, vendar pa je prav ta tekstura lahko izziv pri čiščenju.

• Kodrolistni ohrovt je lahko kontaminiran z bakterijami, kot so E. coli, salmonela in norovirus, ki se pogosto skrivajo v režah in gubah listov. Tudi če ga nameravamo kuhati, je priporočljivo temeljito predhodno pranje, saj tako zmanjšamo tveganje za navzkrižno kontaminacijo v kuhinji.
• Priporočljivo je, da ohrovt operemo šele tik pred uporabo. Če ga operemo vnaprej, se lahko zaradi vlage pospeši proces kvarjenja in listje začne gniti. Izjema je, če je ohrovt zelo umazan že ob nakupu.
• Najbolje je, da liste najprej ločimo od stebla. Položimo jih v cedilo ali posodo s hladno vodo. Nato jih pod tekočo vodo dobro podrgnemo, da odstranimo umazanijo in pesek. Kodrasti listi potrebujejo posebno pozornost, saj se umazanija rada nabira v gubah. Če je ta trdovratna, liste za nekaj minut namočimo, v vodo pa za vsak liter dodamo približno pol skodelice kisa in nato dobro splaknemo s čisto vodo.
• Ker je kodrolistni ohrovt lahko precej grenkega okusa, priporočamo, da se slednjega znebite s posebno tehniko. Za zmanjšanje grenkobe liste pred uporabo zmasiramo z nekaj kapljicami oljčnega olja in ščepcem soli.
• S pravilnim pranjem in shranjevanjem bo ohrovt ostal svež in varen za uživanje, hkrati pa bo kar najbolje ohranil hranilne lastnosti.

Hranilna vrednost in zdravstvene koristi

Kodrolistni ohrovt je najbolj znan po tem, da je ena izmed najbolj hranilno bogatih zelenjav na svetu. Je zelena super hrana, ki jo je mogoče uporabiti za enolončnice, solate in smutije.

Ohrovt je zelo hranljiv in zdrav. Podpira delovanje imunskega sistema, pomaga pa tudi pri razstrupljanju telesa. Ugodno vpliva na srce in ožilje ter zmanjša vnetja v telesu.

Vitamini in minerali

Ohrovt je bogat vir vitaminov in mineralov, ki so ključni za naše zdravje:

• Vitamin A ekviv.: 681 μg (76% dnevnega priporočenega vnosa), v obliki β-karotena 8173 μg (76%). Beta karoten je močan antioksidant, ki je pomemben v boju proti raku (ust, požiralnika, želodca, dojk, pljuč in materničnega vratu) in varovalo pred boleznimi koronarnih žil. Ima pomembno vlogo pri nastajanju očesnega pigmenta in skrbi za lepo kožo.
• Tiamin (vit. B1): 0.053 mg (4%)
• Riboflavin (vit. B2): 0.07 mg (5%)
• Niacin (vit. B3): 0.5 mg (3%)
• Vitamin B6: 0.138 mg (11%)
• Folati
• Vitamin C: Vsebuje ga kar 10-krat več kot špinača! Pospešuje nastajanje kolagena, deluje kot antioksidant za proste radikale in pomembno vpliva na izboljšanje imunskega sistema. Nizka vrednost vitamina C v telesu vpliva tudi na padec glutationa, najmočnejšega antioksidanta.
• Vitamin K: Nahaja se v dveh oblikah v rastlinah, kot filokinon (K1), menakinon (K2) pa je bakterijskega izvora. Pomemben je za pravilno strjevanje krvi, uravnavanje kalcifikacije mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti in regulira celično delitev. Živila z visoko vsebnostjo vitamina K ščitijo pred različnimi vrstami raka.
• Kalcij: Ohrovt vsebuje več kalcija kot mleko. Pomaga preprečevati osteoporozo, ohranja zdrav metabolizem in pomaga pri preprečevanju izgube kostne mase. Kalcij v kombinaciji z vitaminom C v ohrovtu pripomore k ohranjanju hrustanca in gibljivosti sklepov. Rastlinski viri kalcija so mnogo primernejši za zdravje.
• Železo: Ohrovt vsebuje več železa kot govedina. Železo je bistvenega pomena za tvorbo hemoglobina in encimov, celično rast, pravilno delovanje jeter, prenos kisika.
• Kalij, baker, mangan in železo: Ohrovt je bogat tudi z mineralnimi snovmi, predvsem kalijem, bakrom, manganom in železom.
• Prehranske vlaknine: Pomagajo uravnavati našo prebavo, odpravljajo zaprtost, pomagajo preprečevati divertikulozo in raka debelega črevesja, saj razstrupljajo črevesje. Pomembno vplivajo tudi na preprečevanje drugih vrst raka, kot so rak pljuč, dojk in materničnega vratu. Ena sama skodelica ohrovta ima le 36 kalorij in 5 gramov vlaknin.

Ostale koristi

• Antioksidanti: Je bogat vir antioksidantov, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom.
• Protivnetna hrana: Je odlična protivnetna hrana.
• Hrana za srce: Ohrovt je odlična hrana za podporo kardiovaskularnemu sistemu.
• Razstrupljanje telesa: Ohrovt je odlična hrana za jetra in razstrupljanje telesa. Vsebuje veliko klorofila, ki pomaga odstranjevati toksine iz krvi. Za čiščenje jeter je primerna lahko prebavljiva hrana z malo kalorij.
• Elektroliti: Ohrovt je poleg špinače druga izredno zdrava zelenjava, ki poleg elektrolitov (kalija, fosforja in kalcija) vsebuje še vitamine A, C in K. Ohrovt je neprimerno boljši vir elektrolitov v primerjavi z drugimi živili. Elektroliti pomagajo uravnavati naš živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo telesa, vrednost pH v krvi in krvni tlak.

Uporaba v kulinariki

Kodrolistni ohrovt lahko jemo surovega ali kuhanega. Iz njega lahko pripravimo različne jedi: solate, juhe, polpete, zelene smutije, ga dodajamo rižotam, mafinom ali iz njega pripravimo čips.

Kombiniramo ga lahko z vso hrano. Nekateri ga dodajo tudi v smutije in iz njega naredijo omake ter juhe.

Primer smutija: Zelene liste ohrovta (pet listov brez stebla) lahko vmešate v jutranji smuti z dvema kosoma sadja (npr. pol jabolka in en kaki), dodajte košček korenine ingverja, vodo ali rastlinsko mleko in sok polovice limone. Polovico smutija naj predstavlja zelenje. Proti koncu mešanja smutiju dodajte žlico lanenih semen ali semen chia. Tisti, ki šele začenjate z zelenimi kašastimi sokovi, najprej poskusite z večjo količino sadja in manj zelenja, nato postopoma dodajajte več zelenja, kot so ohrovt, špinača, zelena, peteršilj … Pripravite gostejši smuti in ga pojejte z žličko.

Kodrolistni ohrovt je tudi prvenstvena sestavina novega fermentiranega namaza Kodrček.

tags: #kodrolistni #ohrovt #v #cvet

• Več o Pizzeriji Gallus
• celosten pogled na jetra in rdeče meso
• Recepti za krstno torto
• Vse o pravilnem kuhanju krompirja
• Recept za pečeno papriko