Pasje zelišče (Solanum nigrum), znano tudi kot črna veleposestnica, pasjica, črlenka ali kozja potica, je divje rastoča enoletna ali dvoletna rastlina z neolesenelim steblom, ki spada v družino razhudnikovk (Solanaceae). Je eden izmed najbolj razširjenih semenskih plevelov in strupenih rastlin pri nas, ki ga lahko pogosto naletimo na njivah in poljih. Njegov izvor je nejasen, najverjetneje pa prihaja iz Evrazije, širil pa se je že v davnini s pomočjo človeka (arheofit).
Splošne značilnosti in habitat
Pasje zelišče uspeva v lažjih tleh, bogatih s humusom in z dušikom, ter na lažjih, rodovitnih tleh. Njegova značilna rastišča so groblje, zapuščena, gruščnata in neobdelana tla, žive meje in ob poteh ter gozdnih robovih. Pojavlja se tudi kot plevel na kmetijskih površinah. Zaradi sorodnosti z rastlinami, kot so krompir, paradižnik, jajčevec in paprika, lahko pasje zelišče služi tudi kot prenašalec različnih bolezni in škodljivcev.
Morfološke značilnosti
Rastlina zraste do 50 centimetrov v višino in raste v obliki rozete z izraščajočimi pokončnimi stebli. Klični listi so ozki, jajčasti do suličasti, pokriti z drobnimi dlakami, prav tako je običajno dlakavo steblo pod kličnimi listi. Pravi listi so jajčasti, temno zeleni, z ravnim ali rahlo nazobčanim robom. Na pokončnem steblu se razvijejo temno zeleni listi, ki so lahko jajčasti ali koničasti. Stebla, listi in listni peclji so še rahlo dlakavi.
Pasje zelišče cveti od junija do septembra. Njegovi do centimeter veliki cvetovi so beli in podobni paradižnikovim, kar potrjuje, da spada v družino razhudnikovk. Običajno 4 do 8 cvetov raste v kobulu podobnih cimoznih socvetjih. Rastlina se razmnožuje s semenom. Plodovi so jagode, ki se, ko dozorijo, iz zelene obarvajo na črno. Črne jagode so velike do 8 milimetrov.
Strupenost in učinkovine
Pasje zelišče je strupena rastlina, zlasti njena črna jagoda, ki dozori jeseni. Glavni učinkovini sta alkaloida solanin in saponin ter glikoalkaloidi. Rastlina širi neprijeten vonj in je v celoti strupena, pri čemer so ravni solanina lahko zelo visoke in nevarne.
Simptomi zastrupitve
Simptomi zastrupitve se običajno pokažejo 6 do 12 ur po zaužitju. Solanin povzroča povišano telesno temperaturo, znojenje, bruhanje, drisko, oteženo dihanje, zaspanost, občutek strahu in bolečine v trebuhu. Med začetnimi simptomi so tudi zmedenost. Zastrupitev z nezrelimi jagodami je lahko v skrajnem primeru tudi usodna, saj so znani smrtni primeri, predvsem med otroci, ki so pojedli večjo količino privlačnih jagod. Vendar je rastlina redko usodna; če nezrele plodove zaužijete, načeloma povzročajo le blage bolečine v trebuhu, bruhanje in drisko.
Nevarnost za živino
Krmna vrednost pasjega zelišča je zelo škodljiva. Omenjajo ga tudi pri zastrupitvah živine z nitratom. Kmetje so v preteklosti vztrajno treblili to strupeno rastlino v bližini domačij, kjer se je pasla živina. Znani so tudi primeri, ko so v zdravilne namene dajali pasje zelišče med krmo prašičem, a se je pogosto pripetilo, da so ti poginili.
Tradicionalna uporaba in zgodovinski kontekst
Kljub strupenosti so pasje zelišče v preteklosti uporabljali v tradicionalni medicini in celo v kulinariki. Njegova uporaba je bila odvisna od rastišča rastline.
Uporaba v zdravilstvu in kulinariki
- V tradicionalnem zdravilstvu se pasje zelišče uporablja za zdravljenje bolezni jeter, nekaterih kroničnih kožnih obolenj (npr. luskavica), vnetnih stanj, vročine, kašlja, bolezni oči in vodenice.
- Ameriški domorodci so zel uporabljali kot protibolečinsko in pomirjevalno sredstvo.
- V preteklosti so ga gojili in jedli mlade liste kot špinačo, prav tako naj bi brez škode uživali plodove. Nekoč so mlade rastline uporabljali za pripravo čaja za spomladansko čiščenje krvi.
- V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem so pasje zelišče uporabljali v obliki čajnih prelivov za zunanje zdravljenje mrzlice, blažitev oteklin, proti revmatizmu in protinu ter pri očesnih boleznih. Sveže stisnjen sok so uporabljali za obkladke.
- V ljudskem živinozdravstvu so strupeno zel dajali živini proti bolečinam ali namočeno v žganje za zunanje vtiranje pri kožnih obolenjih in proti zajedavcem.
Zgodovinska opozorila in raba
V srednjem veku so iz pasjega zelišča in drugih strupenih rastlin pripravljali halucinogena mazila. Sesekljane rastline so kuhali v živalski masti (jazbečja, volčja, lisičja) na blagem ognju in tako pripravljeno mažo vtirali v kožo kot narkotično sredstvo, kar je povzročalo predvsem privide letenja.
Slovenski botanik Martin Cilenšek v svoji knjigi »Naše škodljive rastline« (1892) o delovanju pasjega zelišča na človeško telo zapiše naslednje: "Pasje zelišče neprijetno diši in je posebno tedaj, kedar vene, omotično. Okusa je ogadnega in grenkega. Jagode so neprijetno osladne in skrčijo nežne kožice kakor galún. Použita pásjica deluje na več stranij. Jame te boleti glava, sili te na bljuvanje, obhaja te strah in neka tesnoba, na koži se ti dela pot, po želodcu te grabijo krči, tresejo se ti udje, zmrači se ti um, polasti se te omotica in nezavednost in naposled nastopi smrt."
Ker je pasje zelišče pogosto raslo v bližini domačij, so ga poznali tudi otroci in ga celo vključili v svoje igre. Na Štajerskem so otroci s tem zeliščem zasajali viseče gredice, imenovane "vinogradi", a so od starejših ljudi izvedeli, da so jagode strupene, zato jih niso dajali v usta. To opozarja na prehod od brezskrbne igrivosti k previdnosti. Zgodovina naravnih učinkovin nam ponuja nebroj primerov hudih zastrupitev s pasjim zeliščem, na drugi, manj hrupni strani pa tudi ozdravitev.
Druge uporabe in zatiranje
Zaradi sposobnosti kopičenja težkih kovin v svojih nadzemnih organih, se pasje zelišče lahko uporablja za remediacijo onesnaženih tal. Za zatiranje pasjega zelišča sta lahko zadovoljiva ukrepa ročno puljenje ali mehanska obdelava polja pred cvetenjem rastlin.