Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je osrednja institucija, katere poslanstvo je zagotavljati uporabnikom kakovostne, pravočasne, časovno in mednarodno primerljive statistične podatke o stanju in gibanjih na gospodarskem, demografskem, družbenem in okoljskem področju. Ti podatki so predstavljeni jasno in razumljivo, kar omogoča njihovo široko uporabo. SURS se vključuje v vse postopke priprav, usklajevanja in sprejemanja evropske zakonodaje o statistiki, hkrati pa usklajuje izvajanje statističnih raziskovanj med vsemi pooblaščenimi ustanovami za določena področja slovenske državne statistike. Urad je pooblaščen tudi za mednarodno sodelovanje na področju statistike ter za določanje metodoloških in klasifikacijskih standardov.
Delovanje in storitve Statističnega urada
SURS nenehno spremlja zadovoljstvo in potrebe uporabnikov, da bi izboljšal svoje produkte in storitve. Na spletnem mestu GOV.SI so na voljo osnovne informacije o delu Statističnega urada. SURS zagotavlja verodostojne in visokokakovostne uradne statistične podatke prek različnih produktov. Na Statističnem uradu Republike Slovenije se izvajajo različna raziskovanja na ekonomskem, demografskem, socialnem in okoljskem področju.
Ključni produkti in orodja SURS-a
- Slogovnik: Priročnik, namenjen poenotenju sloga pisanja v besedilih SURS-a in učinkovitemu komuniciranju o podatkih.
- STEDy: Statistični izobraževalni portal.
- STAGE: Interaktivna kartografska aplikacija, ki omogoča prikazovanje statističnih podatkov na različnih prostorskih ravneh.
- Koledar objav: Orodje za iskanje že objavljenih in načrtovanih objav podatkov.
- Katalog publikacij: Omogoča pregled objavljenih publikacij in drugih vsebin.
- Prebivalstvena piramida: Ponuja grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva.
- Spletna aplikacija Krajevna imena: Namenjena prikazovanju izbranih podatkov o naseljih in ulicah.
- Spletna stran Kazalniki SDG: Predstavi kazalnike ciljev trajnostnega razvoja.
Iskanje in prikaz podatkov
Na straneh SURS-a je mogoče izbrati spremenljivke in vrednosti, ki jih želite prikazati v tabeli. Spremenljivka je lastnost statistične enote. Stran je razdeljena na več polj, po eno za vsako spremenljivko, v katerih lahko izberete vrednosti tako, da s klikom označite eno ali več vrednosti. Omogočeno je tudi iskanje določenih kategorij na seznamu. Prikaz na zaslonu je omejen na največ 1.000 vrstic in 50 stolpcev. Vendar pa število izbranih podatkovnih polj lahko presega največje dovoljeno število, ki znaša 1.000.000.
Aktualni statistični podatki in trendi
Statistični urad redno objavlja podatke o ključnih ekonomskih in socialnih kazalnikih, ki so pomembni za razumevanje stanja v državi.
Gospodarski kazalniki
Inflacija označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa prikazuje spremembo ravni cen. Konec aprila so bile življenjske potrebščine za 3,1 % dražje kot pred enim letom. Marca so bile uvozne cene v povprečju za 1,8 % višje kot februarja, a za 0,3 % nižje kot v istem mesecu lani. Skupni obseg proizvodnje se je februarja povečal v mesečni in medletni primerjavi. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno se je marca zvišal na mesečni in letni ravni.
Demografski in socialni podatki
V Sloveniji je bilo 29. januarja več kot 941.000 prebivalcev, od katerih jih je imelo največ, 53 %, srednješolsko izobrazbo. Velik del delovne sile je bil zaposlen v zasebnem sektorju, 27 % pa v javnem.
Pridelava kumaric v Sloveniji
V preteklih desetletjih je bila pridelava kumaric v Sloveniji dobro organizirana v okviru Kmetijskih zadrug in je praktično pokrivala potrebe živilsko predelovalnih obratov. Marsikatera manjša kmetija je s pridelavo kumaric pridobila dodaten denar. Po statističnih podatkih je bila v letu 2018 pridelava kumaric v Sloveniji na 122 hektarjih površin, od tega 25 hektarjev tržne pridelave. Pregled statističnih podatkov pridelave kumaric v Sloveniji prikazuje, da površine, skupni pridelek za trženje in pridelki na hektar, kažejo, da bi lahko bistveno več kumaric pridelali na domačih površinah. Po podatkih Statističnega urada smo v letu 2016 v Slovenijo uvozili skupaj 3.715 ton kumaric, povprečna uvozna cena pa je znašala 84 centov za kilogram.
Postavlja se vprašanje, ali res nismo v stanju, da bi večji del letnih potreb po kumaricah za vlaganje in kumaricah za solato pokrivali s pridelavo na domačih kmetijah. Gre za zelenjadarsko intenzivno pridelavo, ki je vezana na poletno obdobje, ko so v delo lahko vključeni tudi mladi na kmetijah, ko ni šolskih obveznosti. Na ta način si lahko kmetije na relativno manjših površinah izboljšajo prihodke s prodajo pridelka kumaric in oskrbijo potrebe slovenskih potrošnikov z doma pridelanimi pridelki.
Podpora pridelovalcem in samooskrba
V okviru Javne kmetijske svetovalne službe in strokovnih institucij je možno dobiti tehnološka navodila in strokovne informacije o pridelavi kumaric, vključno z navodili za namakanje, varovanje in zaščito ter spravilo kumaric. Sedaj je tudi čas za vnaprejšnje dogovore o proizvodnji kumaric prek organizatorjev proizvodnje in predelovalnih obratov, ki bi zagotavljali odkup pridelkov. Morda je ravno epidemija COVID-19 priložnost, da se obrnemo in razčistimo, kaj lahko doma storimo za večjo samooskrbo posameznih pridelkov. V času krize, ko trgi ne delujejo, je še kako pomembno, da so usmeritve v pridelavi konkretne in da se celotna prehranska veriga od kmetije do potrošnika, tudi na primeru pridelave kumaric, postavi na domačo pridelavo. Ob koncu aprila in začetku maja se začne sezona pridelave kumaric. Vprašanje je, ali smo pripravljeni na spremembo v pristopu in načrtovanju pridelave ter zagotoviti oskrbo potrošnikov v Sloveniji iz domačih njiv in vrtov.
tags: #solata #statisticni #urad