Endivija je odlična izbira za poletno solato, saj dobro prenaša visoke temperature. Poleg endivije obstajajo tudi druge poletne sorte solat, ki so pripravljene za pobiranje že dober mesec po sajenju. Za hiter, hrustljav in zdrav pridelek je sajenje iz sadike idealna rešitev, saj so sadike bolj odporne na vroče in stresne razmere kot semena.
Kdaj in kako sadimo endivijo
Priprava tal in čas sajenja
Endivija potrebuje za razvoj dovolj svetlobe, toplote in zmerne vlage, kar so pogoji, ki jih junij ponuja v izobilju. Optimalni čas za setev endivije je od zadnje tretjine junija pa vse do sredine septembra. Pomembno je, da s setvijo ne prehitevamo, saj je endivija rastlina kratkega dne. Pred sajenjem je priporočljivo tla dobro pripraviti in jih pognojiti. Če gredica spomladi ni bila gnojena, jo pred sajenjem pognojimo s polovičnim odmerkom organskega gnojila v obliki pelet. Lahko se doda tudi lesni pepel (1 kg/10 m2) ali kalijev sulfat, ki je dovoljen v ekološki pridelavi. Endivije ne sadimo na gredice, ki so bile v tekočem letu pognojene s hlevskim gnojem.
Izbira sadik
Za sajenje endivije in poletnih solat izbiramo sadike, ki so manjše rasti in imajo razvitih 4 do 6 listov. Nadzemni del sadike naj ne presega višine 5 do 7 cm. Izogibamo se sadikam z velikim premerom listov. Dobra rozeta je široka 6 do 8 cm. Korenine morajo biti vlažne, bele in v celoti preraščene preko substrata. Davor Špehar svetuje, da izberemo slovenske sadike, ki so mlade, utrjene, stare 3 do 4 tedne in imajo kompakten koreninski sistem. Sadike Cornus so zanesljiva izbira za hitrejše rezultate in kakovostno pridelavo endivije; eno pakiranje (kultipak) vsebuje 9 sadik.
How to Grow Endive: A Complete Gardening Guide
Sajenje in razdalje
Za bolj zračen in zdrav nasad sadimo na priporočeno razdaljo. Na tekoči 1 meter sadimo 3 sadike, razdalja med vrstami pa naj bo 40 cm, da imajo rastline dovolj prostora za razvoj velikih glav. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo lahko tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje, večje liste obtrgamo in pustimo le dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. To omogoča koreninskemu sistemu lažje zagotavljanje vlage manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Male sadike presadimo na gredo, še preden čisto do konca poberemo predhodno zelenjavo, na primer med še rastočo čebulo, ki jo bomo pobrali v tednu ali dveh.
Vzgoja sadik endivije
Čeprav so slovenski vrtičkarji zelo navezani na direktne setve, je priporočljivo, da si sadike endivije vzgojijo ali kupijo. Vzgoja sadik endivije je bolj smiselna kot setev semena, saj so sadike bolj odporne na vroče in stresne razmere, poleg tega pa omogoča boljši nadzor nad rastjo in manjše tveganje za uhajanje v cvet. Vzgoja sadik poteka po enakem postopku kot vzgoja sadik solate.
Setev in pikiranje
Za vzgojo sadik uporabimo setvenico in zemljo s fino strukturo (npr. Bio Plantella Start). V posamezne lončke ali multiplošče (premera okoli pet centimetrov) posejemo eno ali dve semeni (če vzklijeta dve, eno rastlinico po vzniku odščipnemo). Pomembno je, da lonček do vrha napolnimo z zemljo, ki jo pred setvijo potlačimo. Seme le na rahlo pokrijemo z zemljo (približno 0,5 cm), lahko pa ga vanjo porinemo s prstom. Setev postavimo v senco in redno zalivamo. Po vzniku pustimo sadike v polsenci, če je zelo vroče, ali jih prestavimo na sonce, če je poletje zmerno toplo.
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni fazi že užitna.
Priprava sadik na presajanje
Ko korenine prerastejo koreninsko grudo, so sadike pripravljene za presajanje na vrt. Pred tem morajo biti najmanj deset dni na polnem soncu, tudi če je zelo vroče. To poleti traja okoli štiri tedne. Rastline, pridelane preko sadik s koreninsko grudo, so odpornejše in ne uhajajo tako hitro v cvet. Presajanje sadik na prosto poteka v sredini julija, drugič pa v začetku avgusta. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov (kar poleti traja med 25 in 30 dni), so dovolj velike, da jih presadimo na prosto.
Nega endivije
Zalivanje in dognojevanje
Po sajenju je pomembno vzdrževati vlažna tla. Sadike je treba dnevno namakati, v prvih 14 dneh celo dvakrat dnevno, da se hitro in dobro ukoreninijo. Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Endivija ima plitek koreninski sistem in hitro trpi zaradi suše, zato je redno zalivanje ključno za njen razvoj in za krhkost listov. Pri zalivanju je pomembno, da rastline ne rastejo pregosto, saj s tem zmanjšamo zračenje in možnost za bolezni. Endivijo dognojujemo z Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Endivija je hvaležna rastlina, ki ob pravilni oskrbi ne potrebuje škropljenja. Za zaščito pred ušmi lahko uporabimo naravne pripravke, kot so prevrelke iz pelina. Občutljiva je le na napade bolhača, proti kateremu se borimo z rednim zalivanjem, posipanjem s kamninsko moko Plantella Biovit in zastirko iz močno dišečih zelišč. Predvsem v jesenskem času so pri zelo gosti zasaditvi ter pri vzgoji v rastlinjaku problematične glivične okužbe, kot so siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Ker je v jesensko-zimskem času težko zagotoviti primerno zračenje, je pomembno, da endivijo nabiramo redno po celi gredi in ves čas ustvarjamo dovolj prostora med še rastočimi rastlinami.
Pletje in zastirka
Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in kasneje pletja praktično ni več. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, slamo, travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj s tem umažemo liste. Veliko bolje je, da presajamo sadike endivije v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla, kar preprečuje listom, da bi ležali na mokri zemlji.
Obeljavanje in pobiranje endivije
Obeljavanje za boljšo kakovost
Če želimo endivijo z več svetlejšimi, krhkimi in manj grenkimi listi, jo približno 7 do 10 dni pred pobiranjem pokrijemo, da jo »belimo«. Na posamezne rastline povesimo kakšne manjše posodice, krožnike ali krpe. Prava poslastica endivije so njeni obeljeni listi, ki so bližje sredini in so bistveno manj grenki kot zunanji. Endivija Natacha nas osreči s pridelkom slaba dva meseca po presajanju.
Čas pobiranja
Endivija bo pripravljena na spravilo v 50 dneh, odvisno od sorte in rastnih pogojev. Če sadite večkrat v razmaku 10 do 14 dni, boste imeli stalen pridelek vse do septembra. Endivijo na prostem pobiramo od septembra do decembra, v rastlinjakih oz. pod vrtnim tunelom pa vse do spomladi. Čeprav ima endivija rozetasto rast, kot solate berivke in vezivke, je pri endiviji pridelek cela rastlina, ki jo naberemo naenkrat. Seveda lahko tudi predčasno naberemo nekaj posameznih zunanjih listov, vendar so ti trši in bolj grenki.
Sorte endivije za poletno pridelavo
Ločimo kodrolistno in širokolistno endivijo. V MERKURju so na zalogi sorte, ki dobro prenašajo poletno vročino in ne uhajajo v cvet. Pomembno je izbrati sorte, odporne na poletno vročino. Priporočene sorte za poletno in jesensko pridelavo vključujejo:
- Hitro rastoča sorta z velikim rumenim srcem in širokimi listi: Glave so dobro zaprte, kar zmanjšuje občutljivost na gnitje.
- Srednje zgodnja sorta z rumeno sredico: Primerna za pridelavo od pomladi do jeseni.
- Kodrolistna srednje zgodnja sorta: Primerna za pridelavo od pomladi do jeseni, dobro prenaša vročino in vlažne razmere. Sredica je skoraj vedno mehka in odlične kakovosti.
- Sorta, odporna na uhajanje v cvet: Tudi pri višjih temperaturah je najprimernejša za poletni termin pridelave.
Sorte Eros, Natacha, Silva in Sardana lahko presajamo v mesecu juniju, saj so odporne na poletno vročino. V vročini se dobro obnesejo skodrane sorte endivije, kot npr. eskariol rumena, ki je odporna na poletno vročino in jesenske nizke temperature, žal pa je ne moremo skladiščiti. Druge sorte, ki so zanimive za pridelavo, so še escariol rumena (endivija bionda a cuore pieno), eminence, malan in dečja glava. Zelo pozna je eskariol zelena (e. gruner), ki prenese največ mraza. Sorta eminence dobro uspeva tudi v dolgem dnevu, malan pa je izredno okusna, vendar jo je težje najti. Nenavadna imena v oklepajih so posledica zahtev EU za navajanje izvirnih imen na vrečicah s semenom.
Endivija v kolobarju
Endivijo na vrtu najbolje kombiniramo, ko jo presadimo na grede, ki jih sredi poletja že spraznimo. To so grede, kjer je prej rasla čebula, česen, krompir, rdeča pesa ali grah. Endivija in radič sta vrtnini, ki zahtevata redno kolobarjenje, vsaj dve leti ne smeta priti na isto gredico. V zimskem času jo na prostem zaščitimo z vrtno kopreno, ki jo napnemo preko lokov ali neposredno položimo na rastline.
Endivija in radič: primerjava in razlike
Endivija spada med solatnice. Pogosto se pri nas endivija napačno imenuje solata, čeprav sta ti dve rastlini botanično le daljni sorodnici. Medtem ko solato sejemo od zelo zgodnje pomladi do konca poletja, jemo pa jo do prvega mraza, sta endivija in radič vrtnini poletja in jeseni, radič pa je tudi zimska zelenjava. Radič je med solatnicami verjetno najmanj priljubljen, saj mnoge moti njegova grenčina. V resnici pa so prav te grenčine tisto nekaj posebnega, kar nam daje samo radič. Pomaga pri prebavi maščob, uravnoveša izločanje želodčne kisline in pospešuje odvajanje škodljivih spojin iz telesa. Poleg tega radič pomaga uravnavati količino sladkorja v krvi, zato je dobrodošla solata za sladkorne bolnike. Če želite pregnati grenčine, ga redno zalivajte tako poleti kakor po potrebi pozimi.
Prezimne sorte radiča
Radič lahko gojimo čez vse leto, večinoma pa ga pridelujemo za jesensko-zimski čas, ko je drugih solat manj. Uspeva na lažjih in težjih tleh, na toplih sončnih legah. Pred setvijo zemlji dodamo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo in ga rahlo zagrnemo z zemljo. Poznamo prezimne in neprezimne sorte. Na prostem prezimijo: tržaški solatnik in averto.
- Tržaški solatnik: Za razliko od drugih prezimnih sort ga lahko sejemo vse od maja naprej. Poleti ga ves čas režemo, saj so okusni, nekosmati samo mladi listi. Ne porežemo cele gredice naenkrat, ampak samo en del, da se bo obraščal postopoma in bodo mladi listi na razpolago vedno. Tržaški solatnik prezimi in nas spomladi razveseli z lepimi rozetami.
- Solkanski radič: Je temno rdeča prezimna sorta. Poleti ga prav tako lahko režemo kot tržaški solatnik, prav tako prezimi, a spomladi nas razveselijo lepe rdeče "vrtnice". Listi so spomladi krhki in niso trdi.
- Castelfranco (variegata di castelfranco): Je glavnat, načeloma letni radič, ki pa preživi veliko nizkih temperatur. Sejemo ga lahko od junija do sredine, celo konca julija. Nikoli ne pogreni. Režemo ga lahko že hitro po prvem mrazu, čeprav še nima povsem izoblikovanih glavic. Sredica je lepo obeljena, listi so nekoliko pegasti.