Novo leto je čas simboličnega poslavljanja od starega in ustvarjanja prostora za novo. Ob menjavi koledarja mnogi sprejemajo zaobljube, razmišljajo o preteklem letu in si želijo več sreče, zdravja ter uspeha. Prav zato so se po svetu razvili številni zanimivi novoletni običaji, s katerimi ljudje že stoletja vabijo dobro energijo v prihajajoče leto.
Prehrambne tradicije za srečo in blaginjo
Po številnih ljudskih izročilih in tradicijah, ki jih poznamo v različnih kulturah, je izbira hrane na novo leto povezana s simboliko sreče, napredka in obilja v prihajajočem letu. Prav zaradi tega so nekatera živila za novoletni jedilnik zaželena, druga pa veljajo za nezaželena.
Svinjina: Simbol napredka
Ljudsko izročilo pravi, da svinjina prinaša napredek, saj prašiči pri iskanju hrane po blatu rijejo naprej. Prašič, ki rine z rilcem naprej, s tem simbolizira novo prihajajoče obdobje. Znano je, da je bil prašič že v preteklosti povezan s prinašanjem sreče. V mnogih kulturah je svinjina povezana z obiljem, saj so prašiči tradicionalno veljali za simbol bogastva in sreče. Običaju sledimo tudi Slovenci, ki si ob praznovanju novega leta pogosto privoščimo pečeno svinjsko kračo ali različne svinjske klobase. Pečena svinjina je značilna novoletna jed tudi na Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem in Madžarskem ter v Avstriji.
Leča, fižol in zelje: Priklicevanje bogastva
Zaradi oblike, ki spominja na zlatnike oziroma kovance, je leča dolgo veljala za simbol bogastva in blaginje. V Italiji je še danes priljubljena novoletna jed zelena leča z debelo svinjsko klobaso (orig. cotechino con lenticchie), v Braziliji pa 1. januarja jedo lečno juho ali pa lečo z rižem.
Podobno kot leča tudi fižol in grah simbolizirata srečo in bogastvo. V južnih državah ZDA je zelo priljubljen fižol s črnimi očesci (orig. black-eyed peas), ki ga skuhajo skupaj z rižem, čebulo in slanino (jed se imenuje hoppin' john). Običaj izvira iz časov svetovne vojne, ko je mesto Vicksburg v Mississippiju po napadu ostalo brez hrane. Prebivalci so na srečo imeli veliko črnookega fižola, ki jim je pomagal preživeti pomanjkanje. In od takrat dalje omenjeni fižol simbolizira srečo in blaginjo.
Tudi zelje (navadno ali kislo) ter zelju podobna listnata zelenjava (kodrolistni ohrovt, blitva ipd.) simbolizirata bogastvo, saj kuhani zeleni listi spominjajo na zložen denar. Tako na primer v Bosni ter nekaterih delih Srbije in Hrvaške za novo leto tradicionalno jedo sarmo, v Nemčiji in na Nizozemskem pa jedo kislo zelje in pečeno svinjino. Jed naj bi zagotavljala, da bodo imeli jedci vse leto dovolj za pod zob. Značilna novoletna jed na Danskem pa je dušeni ohrovt, ki ga potrosijo s sladkorjem in cimetom. Abilje naj bi obljubljala tudi sarma, saj listi zelja predstavljajo bankovce.
Grozdje: Dvanajst mesecev sreče
V Španiji, na Portugalskem, v Mehiki, Peruju in na Kubi imajo običaj, da ob polnoči pojedo 12 grozdnih jagod. Vsaka predstavlja enega od mesecev v prihajajočem letu, pri čemer sladke jagode predstavljajo dobre mesece, kisle pa slabe. Jagode je treba pojesti do zadnjega udarca ure ob polnoči, v Peruju pa pogosto pojedo še 13.
Kolači in pecivo: Okrogle oblike za obilje
Tudi kolači in različno pecivo okrogle oblike simbolizirajo srečo in bogastvo. V Grčiji si za prvega januarja (na dan sv. Basilija) privoščijo okrogel mandljev kolač, ki se imenuje 'vasilopita' in v svoji notranjosti skriva kovanec. Velja prepričanje, da bo tisti, ki bo dobil kos s kovancem, celo prihodnje leto živel v zadovoljstvu in obilju.
Podoben običaj imajo tudi na Švedskem in Norveškem, kjer v rižev puding skrijejo mandelj. Na Poljskem, Madžarskem in Nizozemskem ob praznovanju jedo okrogle sladke ocvrte krofke. Za praznovanje novega leta na Danskem pa so značilni sladki krofki z jabolkom in rozinami, z nadevom ali brez, ter bogato posuti s sladkorjem v prahu. Tisti, ki je bogato in sladko, bo takšno imel tudi prihodnje leto.
Prepovedane jedi: Izogibanje nazadovanju
Stare izročilo pravi, da na zadnji dan v letu ni priporočljivo jesti jedi, ki vsebujejo perutnino. Na eni strani imamo piščanca oziroma kuro ali drugo perutnino, ki med hojo ali iskanjem hrane brca in koplje z nogami nazaj, kar se povezuje z nazadovanjem in stagnacijo. Obratno velja za kokoši, ki hrano iščejo tako, da po zemlji praskajo nazaj in s tem simbolizirajo nazadovanje. Ljudska vera pravi, da če na novo leto jemo piščanca, bi to lahko prineslo slabo srečo in nas zadržalo v preteklih težavah. V knjigi sestre Vendeline je namreč zapisano, da živali s perutmi za silvestrovo odnesejo srečo iz hiše. Hrana, ki je nekdaj plahutala s perutničkami, se ne sme znajti na novoletnem meniju, saj naj bi tako sreča v prihajajočem letu odletela.
Čeprav se jastog na mizi pogosto pojavi ob posebnih priložnostih, ga nikar ne uživajte na silvestrovo. V vodi namreč plava vzvratno, zato naj bi vas, če ga pripravite na zadnji dan v letu, v novem obdobju popeljal v preteklost. V preteklost se boste vrnili tudi s postrežbo jastoga, katerega navada je, da plava vzvratno.
Nesrečo naj bi prinesel tudi popolnoma prazen krožnik na koncu silvestrskega večera. Skozi leto je res dobro paziti, da hrane ne zavržemo, a na silvestrovo je bolje, da je nekaj ostane na krožniku. Tako naj bi si zagotovili obilje v novem letu in se izognili lakoti. Kitajska tradicija belo barvo označuje za barvo smrti in čeprav živimo na drugem koncu sveta, se vsemu, kar je povezano z nesrečo, raje izognemo.
Druga novoletna vraževerja in običaji
Izvor ljudskega izročila je težko opredeliti, saj so ta verovanja zelo heterogena in so se spreminjala skozi zgodovino, zbrani podatki pa segajo šele v obdobje po drugi svetovni vojni. Na Primorskem je nekoč veljalo, da boš to, kar počneš prvega januarja, počel vse do konca leta.
Oblačila in osebna dejanja
- Za srečo v ljubezni si nadeni rdeče spodnje perilo.
- Če si zobe umiješ prvi v hiši na novega leta dan, boš imel zlate zobe, torej boš bogat.
- Če vstaneš zgodaj na novega leta dan, boš zgodaj vstajal celo leto in obratno. Zato nikar ne predolgo poležavaj v postelji.
Vstop gostov in spol
Paziti je treba tudi pri vstopu gostov v hišo. V hišo naj bi namreč prvi vstopil moški, saj če vstopi prva ženska, to prinaša nesrečo. Ta prepričanja so vezana tudi na spol; moški namreč v krščanskem in patriarhalnem svetu velja za krono stvarstva in je tisti, ki prinaša srečo, ženska pa nesrečo.
Vedeževanje in blagoslavljanje
Novo leto je samo eno od minulih dni, ki v tradicijskih predstavah velja za posebnega. V tem času je bilo včasih, pa tudi še danes, priljubljeno vedeževanje. Ljudje so prihodnost napovedovali z vlivanjem svinca, dvigovanjem tresk in vejic ter z metanjem čevlja ali polen, pri čemer so opazovali, v katero smer je bil obrnjen predmet. Če je bil čevelj na primer obrnjen stran od hiše, je to pomenilo, da se bo oseba odselila.
Pomemben element novoletnega časa je tudi blagoslavljanje, ki ga danes pogosto povezujemo z božičnimi in trikraljevskimi blagoslovi. Že preden smo poznali koncept tega, da so nebesa zgoraj, pekel pa spodaj, sta bila dim in ogenj tista, za katera so ljudje menili, da omogočata stik z onostranstvom.
Mednarodni novoletni običaji
Skupna točka večine novoletnih običajev po svetu je simbolno očiščenje - z vodo, ognjem, barvami ali dejanji, ki predstavljajo prehod iz starega v novo.
- Danska: Na Danskem novo leto praznujejo precej glasno. Stara tradicija pravi, da ljudje stare krožnike mečejo ob vrata svojih prijateljev in sorodnikov. Več razbitih krožnikov pomeni več prijateljev in več sreče v novem letu.
- Tajska: Na Tajskem novo leto praznujejo s festivalom Songkran, ki je znan po množičnem polivanju z vodo. To dejanje ni zgolj zabava, temveč simbol očiščenja, spoštovanja in dobrih želja.
- Ekvador: V Ekvadorju ob koncu leta izdelujejo lutke, ki predstavljajo pretekle težave, zamere ali slabe dogodke. Ob polnoči jih sežgejo, s čimer simbolično zažgejo vse, kar jih je bremenilo v starem letu.
- Brazilija: V Braziliji je bela barva simbol miru, sreče in novih priložnosti. Na silvestrovo se ljudje oblečejo v belo in ob tem izražajo željo po harmoniji, zdravju in ljubezni v prihajajočem letu.
- Romunija: V Romuniji na novo leto v reko ali vodnjak vržejo kovanec.
Družinska tradicija: Nadevani piščanec za novo leto
Medtem ko ljudska vera piščanca pogosto povezuje z nazadovanjem in ga odsvetuje za novoletno mizo, obstajajo tudi družine, ki imajo edinstvene tradicije, ki presegajo splošno razširjena prepričanja.
Zakaj nadevani piščanec?
Nadevan piščanec je za nekatere družine tradicija na silvestrovo. Jemo ga le enkrat na leto in zato celo leto čakajo na ta večer. Verjetno se sprašujete, zakaj ga potem ne jemo večkrat, če je tako dober. Razlog je preprost - potem ne bi bilo več tega pričakovanja in navdušenja, ki ga imamo zdaj samo na silvestrovo in s tem mu damo nek poseben pomen. Priprava in peka vzameta veliko časa, zato pri nas predstavljata pravi mali "obred", ki ga imamo samo na zadnji dan leta. S tem smo ustvarili svojo družinsko tradicijo, ki jo bodo gotovo nadaljevali tudi prihodnji rodovi.
Naš nadevan piščanec pa je poseben tudi zato, ker ga polivamo z domačo svinjsko mastjo. Verjetno se marsikomu zdi sporno, da se piščanec poliva s svinjsko mastjo, ampak tako ga pripravljamo mi in zaradi tega je božanski! Menimo, da je ravno to tista pika na i, ki naredi tega piščanca tako omamno dobrega. Vedno uporabimo belega piščanca.
Nadevan piščanec
Recept za nadevani piščanec
Sestavine za nadev
- Kruh (narezan na kocke)
- Čebula (prepražena do zlatega)
- Peteršilj
- Jajci
- Sol
- Poper
- Mleko
Priprava nadeva
Nadevamo ga že en dan pred peko in ga nato pustimo pokritega počivati na hladnem. Za nadev kruh narežemo na kocke, dodamo čebulo, ki smo jo pred tem do zlatega prepražili, peteršilj, jajci, sol, poper in mleko. Mleko dodajamo postopoma in po občutku. Nadev mora biti precej "žmohten". Vse skupaj dobro zmešamo, da se sestavine povežejo med seboj in dobimo enoten nadev. Kruhov nadev moramo seveda tudi poskusiti, da vidimo, če je dovolj začinjen.
Priprava piščanca
Piščanca operemo pod hladno vodo in ga dobro osušimo. Po celotni površini in notranjosti ga natremo s soljo. Nadev damo v notranjost piščanca in tudi pod kožo. Pod kožo je nadev namreč daleč najboljši. Pri polnjenju pod kožo pazimo, da kože ne raztrgamo, saj imamo potem več dela s šivanjem. Na koncu piščanca tesno zašijemo.
Pečenje
Pečemo ga v večjem pekaču, ki naj ima malo višji rob. Pri nas doma ga polivamo s svinjsko mastjo. Lahko uporabite tudi olje ali maslo. Preden ga damo v pečico, segrejemo 4 žlice masti do vretja in piščanca polijemo, da zakrkne. Pekač s piščancem postavimo v pečico, ogreto na 220°C. Po 20 minutah peke temperaturo znižamo na 180°C in ga pečemo še približno eno uro in pol. Med peko ga pokrijemo s folijo, da se koža ne zapeče preveč in ga vsake toliko polijemo z mastjo iz pekača.
Dodatni nasveti
Nadevan piščanec naj po peki počiva 5-10 minut, nato pa ga razrežemo in postrežemo. Pravilo za peko piščanca je, da najprej celega pečemo 20 minut, nato pa še za vsakih 500 g dodatnih 20 minut. Zaradi nadeva pa ga pečemo še malo dlje. Pri nas zašiti del kože med peko navadno poči, saj je piščanec zelo dobro nadevan. Če ne želite, da poči, potem ga manj napolnite.