Solatnice predstavljajo nepogrešljiv del tradicionalnih vrtov, saj jih odlikuje kratka rastna doba, kar pomeni, da ne zahtevajo veliko prostora ali časa za gojenje. V Sloveniji gojimo različne vrste solat, endivije, radiče in motovilec, pri čemer pridelovanje solatnic sega več stoletij v preteklost. Ta bogata tradicija se odraža v številnih avtohtonih sortah, kot so Dalmatinska ledenka, Posavka, Vegorka, Zimska rjavka, Bistra, Ljubljanska ledenka, endivija Dečja glava, Solkanski radič in motovilec Žličar.
Najbolj zastopana med solatnicami je nedvomno solata (Lactuca sativa L.). Zaradi svoje vsestranske uporabnosti in enostavnega pridelovanja se je razvil širok spekter različnih tipov. Solate običajno delimo na mehkolistne (maslenka ali puterca) in krhkolistne sorte (ledenka, kristalka, batavia, iceberg), pa tudi na rezivke, berivke, stebelno, glavnato in listnato solato. Listi solat se ponašajo z bogato barvno paleto, od zelenih, rdečih, rjavih do rumenih odtenkov. Sorta s temnejšimi listi običajno vsebuje več vitaminov kot tista s svetlimi, medtem ko rdečelistne sorte ponujajo drugačen spekter vitaminov in mineralov. Zaradi teh razlik je priporočljivo kombinirati in sejati različne tipe solat. Glede na čas setve solate delimo na spomladanske, poletno-jesenske in zimske, saj je vsaka sorta prilagojena specifičnim sezonskim pogojem.
Različni Tipi Solat
Mehkolistne Solate
Mehkolistne solate razvijejo svetlejše, nežne liste, ki se nežno zavijajo v obliko glave. Notranji listi so pogosto svetlejši od zunanjih, z gladkim listnim robom. Obstajajo tudi rdeče mehkolistne solate, ki popestrijo vrtne gredice in krožnike.
Krhkolistne Solate
Krhkolistne solate delimo na glavnate (Lactuca sativa L. var. Capitata) in rozetaste (Lactuca sativa L. var. Acephala) ali gentile sorte. Te solate razvijejo bolj robustne liste, ki se razlikujejo po barvi in obliki listnega roba. Njihova tehnološka zrelost je dosežena od 5 do 10 dni kasneje kot pri mehkolistnih sortah.
Glavnate Solate
Solate tipa ljubljanske ledenke so primerne za pridelavo skozi vse leto. Te rastline oblikujejo čvrsto glavo s svetlo zelenimi listi, medtem ko so notranji listi rumeni ali skoraj beli. Nekdaj znano sorto Vanity sta nadomestili odpornejši sorti Eole in Edurne.
Solate tipa dalmatinske ledenke tvorijo velike in trde glave z temno zelenimi, nazobčanimi listi. Ta poletna solata dobro prenaša vročino in pozno cveti.
Solate Tipa Gentile
Solate tipa gentile so primerne za vzgojo skozi vse leto. Oblikujejo sklenjeno, dobro napolnjeno rozeto z nakodranimi listi in so primerne tudi za rezanje. Med najbolj znanimi sortami sta Kayac in njena zimska različica Guenola.
Solata Kristalka
Kristalka je zelo priljubljena sorta solate, ki jo presajamo od sredine februarja v neogrevane rastlinjake do sredine maja. Primerna je tudi za jesensko pridelavo. Oblikuje pol odprto rozeto s kodrastimi, svetlo zelenimi listi. Pogosta je sorta Comice, medtem ko lahko vrt popestrimo s kristalko v rdečih odtenkih.
Romano Solata (Štrucarica)
V zahodni Sloveniji in vse bolj tudi drugod po državi je priljubljena romano solata ali štrucarica (Lactuca sativa L. var. Romana ali longifolia). Pri tem tipu so listi razporejeni na krajšem steblu, oblikuje rahlo podolgovato glavo z gladkimi ali rahlo kodrastimi listi. Sodi med pozne solate in je občutljiva na mraz, zato je primerna za poletno pridelavo, saj dobro prenaša vročino. Pojavlja se v zeleni (Little Gem), rdeči (Rosha) in lisasti (Forellenschluss) različici.
Solate Rezivke in Berivke
Solate rezivke (Lactuca sativa L. var. Secalina) razvijejo skledasto obliko rozete in ne oblikujejo glav. Zaradi svoje odprtosti poleti ne prihaja do poškodb notranjih listov, kot pri glavnatih solatah. Rezivko je med intenzivno rastjo mogoče večkrat rezati, vsaj 1 cm nad rastnim vršičkom.
Tudi berivka ne oblikuje glav, temveč razvije večje število listov v obliki podaljšane rozete. Za prehrano obiramo liste od spodaj navzgor ali pa pobiramo cele rastline. Solate tipa rezivka in berivka so manj občutljive na mraz in na solatno plesen. Med te sodi zelo znan hrastov list, ki obstaja v zelenih (Kyro) ali rdečih listih (Saxo) ter vmesnih barvah (Bijella). Oblikuje rozeto s krhkimi, skodranimi listi in jo lahko pridelujemo od zgodnje pomladi do poznega poletja.
Za obtrgovanje je primerna tudi Lollo rossa, ki sicer spada med krhkolistne solate. Temno rdeči, kodrasti listi oblikujejo rozete. Primerna je za pridelavo čez celo leto in odporna na uhajanje v cvet.
Salanove Solate
Dokaj nova skupina solat so salanove. Gre za rozetaste mehkolistne solate, ki so primerne za celoletno pridelovanje na prostem. Njihova rozeta je sestavljena iz manjših listov, ki se ne dotikajo tal, kar zmanjšuje možnost razvoja bolezni. Posebnost solate salanove je, da se rozeta razdeli na številne enako velike liste z enim samim rezom skozi osnovo. Poznamo rdeče in zelene različice, z ravnim ali kodrastim listnim robom.
Gojenje Solate
Solato lahko sejemo neposredno na stalno mesto. Seme kali že pri zelo nizkih temperaturah (2°C do 3°C), medtem ko kaljenje ovira temperatura nad 20°C. Solate so zelo občutljive na dolžino dneva; ob nepravilni izbiri sort bodo rastline mnogo hitreje pognale v cvet.
Za hladnejše dni (pozno jeseni, zimo, pomlad) sadimo solate ljubljanska ledenka, bistra, posavka, vegorka. Sorte ljubljanska ledenka, dalmatinska ledenka in gentile odlično prenašajo pridelovanje v vseh letnih časih. V vročem delu poletja lahko posadimo sredozemsko solato romano, ki obstaja v zeleni, rdeči ali lisasti različici. Prezimne sorte vključujejo krhkolistne posavko, vegorko, bistro ter mehkolistne zimska rjavka in nansen. Zimske sorte lahko sejemo ali sadimo od sredine avgusta pa vse do konca oktobra.
Ker solate rastejo izredno hitro, kemično zatiranje bolezni in škodljivcev ni priporočeno. Da do okužb ne pride, poskrbimo za primerne razdalje med rastlinami in ne pretiravamo z gnojenjem. Dobri sosedje solate so blitva, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, jagode, korenje, kolerabica, kumare, meta, ohrovt, pastinak, por, sladki komarček, špinača, zelena in zelje.
Gnojenje Solate
Pred sajenjem solate je priporočljivo opraviti osnovno gnojenje tal, s čimer zagotovimo, da tla vsebujejo vsa rastlinska hranila, pomembna za rast. Za osnovno gnojenje je idealno uporabiti gnojilo za vrt. Gnojilo za solato vsebuje organski material, iz katerega se hranila počasi sproščajo v vrtno zemljo, kar pomeni, da solate nekaj časa ni potrebno dodatno dognojevati.
- Dušik (N) je ključna sestavina za klorofil, ki absorbira sončno svetlobo in proizvaja sladkorje, nujne za zelene liste.
- Fosfor (P) je potreben za novo rast, razvoj korenin in zrelost solate.
- Kalij (K) je potreben za splošno zdravje rastlin, ne glede na to, ali gre za organsko ali hidroponsko pridelano solato.
Včasih so naravna gnojila bila v razsutem stanju, kar je zahtevalo čiščenje prikolic ali trosilnikov po uporabi. Danes so na voljo tudi tekoča organska gnojila, ki se najpogosteje uporabljajo za gnojenje ali dognojevanje vseh vrst rastlin na vrtu, balkonu ali v stanovanju. Primeren prostor za uporabo so tudi visoke grede. Organska gnojila v peletih ne zavzemajo veliko prostora, so enostavna za shranjevanje in uporabo. Pred uporabo jih zmešamo v razmerju, navedenem na embalaži, in rastline dobro zalijemo. Rastlin nikdar ne zalivajte, ko je zemljišče suho; pred zalivanjem z gnojilom vedno poskrbite, da bo zemlja vlažna.
Adijo, Umetna Solata iz Trgovin
Solata je listnata zelenjava, ki je še posebej dovzetna za absorbiranje težkih kovin in kemikalij iz zemlje. Te se nato znajdejo v listih, ki jih uživamo v sveži solati. Kupljena solata je pogosto vzgojena iz gensko spremenjenih semen v plastičnih rastlinjakih, kjer se s pomočjo kapalnega hidroponičnega sistema rastlinam dostavljajo umetni gnojila in agresivni pesticidi.
Edini način za vzgojo zdrave solate je v organskem vrtu. Za pridelavo solate izberite le eko semena ali jih vzgojite sami. Zemljo pripravite z organskimi substrati in jo pognojite z naravnimi gnojili. Škoda zaradi uživanja škodljivih kemikalij se lahko skozi leta nalaga v telesu in povzroča različne bolezni.
Trik za Gnojenje Solate
Solate nikdar ne zalivajte z tekočimi gnojili, ko je zemljišče suho.
Vzgoja Solate: Preprosto kot Pasulj
Solata je sila preprosta za vzgojo. Ne potrebuje veliko gnojil in jo lahko gojite najdlje časa od vseh vrtnin, celo pozimi. Solatna semena kalijo, ko temperatura naraste že nad 5 °C. Idealna temperatura za zdravo uspevanje je sicer okoli 15-20 °C, vendar obstajajo tudi vrste, ki uspevajo tako sredi poletja kot v hladnejših mesecih. Obstajajo tudi avtohtone slovenske vrste solat, kar potrjuje njeno dolgoletno prisotnost na slovenskih vrtičkih.
Zastirka
Kot pri vsem na vrtu, tudi solati koristi dobra plast zastirke. Okoli solate položite dva do tri centimetre plasti organske zastirke, kot so lesni sekanci, slama, listje ali pokošena trava. Pri tem pazite, da okoli rastline pustite malo prostora, da preprečite gnitje. Ta plast zastirke bo pomagala zadrževati vlago, ohranjati hladno zemljo, zmanjšati količino plevelov in ohraniti solato čisto, saj bo preprečila, da bi zemlja pri zalivanju škropila po listih.
Semena ali Sadike?
Solato lahko sadite na dva načina. Če ste začetnik, lahko preizkusite oba načina in ugotovite, kateri vam je ljubši.
Svobodnjaški Način Sejanja Solate
Semenke EKO semen prosto potresete po ravni in zrahljani zemlji, dobro zalijete in delo je opravljeno. Semen ni treba vkopaljevati; lahko jih posejete kar direktno na pripravljen substrat. Odvisno od naravnih pogojev (temperatura, sonce, hranila v substratu) boste čez dober teden že opazili kalčke. Pomanjkljivost tega načina je, da boste naenkrat imeli ogromno solate. Posajena solata bo zrasla na gosto in jo bo potrebno redno prebirati, sicer bo zavzela prostor drugim rastlinam in šla v cvet.
Strateška Vzgoja Solate s Sadikami
Ta način vključuje "flancanje" solate, kar pomeni sajenje sadik na gredico. Bio semena lahko stresete v večjo posodo ali sadilno vrečo, kar lahko storite tudi v stanovanju, saj bodo semena na toplem prej vzklila. Ko solatke zrastejo, izberite najlepše in največje ter jih presadite v ločene lončke ali sadilne kartone (jajčna embalaža je odlična rešitev). Ko so sadike dovolj velike (imajo približno 5 listkov), so pripravljene za presaditev na zunanje gredice.
Sadike posadite v vrsto z ustreznim razmikom. Za izdelovanje glav boste potrebovali do 30 cm razmika, kar prilagodite glede na prostor. Za solatni vrt na balkonu lahko razdaljo zmanjšate.
Kdaj je Primerni Čas za Sejanje Solate?
Sadike vzgojite že februarja v topli notranjosti stanovanja, na gredice pa jih presadite v marcu. Sajenje semen ali sadik ponovite 1-2 krat na mesec, da boste ves čas imeli svežo solato v različnih stadijih rasti. Semena solate izjemno hitro vzkalijo, nekje po dveh tednih bi že morala pokukati na plano. Solato lahko sadite vse od februarja pa do oktobra, le pazljivo pri izbiri sort.
Solata ima rada zmerno temperaturo. Poleti jo je treba zalivati in po možnosti zaščititi pred direktnim soncem. Najlažje jo je posaditi v družbo malce večjih zelenjavnic (odlično se razume s plodovkami), ki ji bodo nudile senco. Zimske solate posejete jeseni, ko je večina vaših gredic že praznih.
10 Zapovedi pri Vzgoji Solate
Solatnice so nežne in skromne vrtnine, idealne za začetnike organskega vrtičkanja. Čeprav ne zahtevajo posebnih čarovniških ritualov, potrebujejo določeno skrb. Solata nima visokih pričakovanj:
- Solate obožujejo rahla in vlažna tla. Za maksimalno udobje priporočamo uporabo substrata s kokosovimi vlakni, ki ga rahlo vmešate v zgornjo plast zemlje ali posadite solato direktno vanj.
- Za zdravo uspevanje tla ne smejo biti preveč pognojena. Je pa potrebno vsako sezono zemlji dodati organsko maso s kompostom ali kakovostnimi organskimi gnojili.
- Solata vam bo sama povedala, kdaj je željna zalivanja. Listi, ki se vihajo, pomenijo, da je potrebno zalivanje. Solato lahko zalivate kadarkoli, tudi v najhujši vročini.
- Solatne korenine dosežejo le 4 cm globoko, zato jo je potrebno zalivati pogosteje.
- Izhlapevanje vlage v vročih in sušnih mesecih preprečite tako, da tla med solatnimi glavami prekrijete z organsko zastirko s kokosovimi lomljenci.
- Solata se zelo slabo razume s peteršiljem, zato je ne sadite v njegovo bližino.
- Njeni dobri sosedje so čebula, drobnjak, por, blitva, repa, zelje, korenček, zelena, meta, ohrovt, jagode, pastinak, sladki krompirček, špinača, beluši in črna redkev.
- Največji škodljivci solate so polži. Znebite se jih tako, da okoli solatne gredice posujete zastirko s kokosovimi lomljenci.
- Gnitje solate pogosto povzročijo koreninske uši. Pojav uši sprožijo preveč pognojena tla, zato previdno z gnojili.
- Slovenci smo malce posebni glede pridelovanja solat. Solate vseh vrst se pogosto poseje vsepoprek, počaka, da malce zraste, in se jo nato poje kot berivko - zgodnjo spomladansko mlado solato. Med izjemno priljubljenimi sortami pri slovenskih vrtičkarjih so Ljubljanska ledenka (po domače “leda”), Posavka, Majska kraljica in Bistra.
Solata Kot Del Slovenske Kulturne Dedščine in Trgovske Akcije
Solata je dragocen vir vitaminov, mineralov in antioksidantov. Zaradi lahkega dostopa je postala precej razvrednotena, še posebej ob pojavu poceni solatnih glav iz Španije in Italije, ki so pogosto obremenjene z umetnimi poživili in pesticidi.
Akcija SPAR kot nekoč, ki jo je trgovsko podjetje SPAR Slovenija začelo v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom, stroko in pridelovalci, si prizadeva ohranjati slovenske avtohtone sorte. Te sorte so del naše kulturne in naravne dediščine, prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti. Z ohranjanjem avtohtonih sort se spodbuja tudi lokalno kmetijstvo in trajnostno delovanje.
V okviru akcije SPAR kot nekoč so na trg ponudili prve pridelke pozabljenih sort, med katerimi so bile priljubljene slovenske solate ledenke, mladi krompir kresnik, kmalu pa sledita tudi paradižnik val in druge vrtnine. Cilj je, da se ohranjajo in uživajo sorte, ki so del našega otroštva in tradicije. Cena zelenjave tako ni več edini kriterij; kupci vse bolj cenijo lokalno kakovost in pristne okuse.
Pridelovalci, vključeni v projekt, so večinoma manjši kmetje, ki se spopadajo s konkurenčnostjo uvožene zelenjave. Projekt SPAR kot nekoč jim zagotavlja promocijo, ki poudarja prednosti ročne pridelave, dnevno svež pridelek in kratke transportne poti. Naši kupci to kakovost cenijo in so pripravljeni zanjo plačati nekoliko več.
Stroka in država opozarjata na nujnost ohranitve avtohtonih sort in večji nadzor pri uvozu semen in vrtnin. V okviru projekta CRP poteka raziskava o ogroženosti lokalnih sort, katere cilj je priprava seznama sort, ki jim grozi izguba, za prihodnji Program razvoja podeželja. Slovenska rastlinska genska banka skrbi za varno hranjenje in redno obnavljanje genskega materiala, kar vključuje zbiranje, evidentiranje, ocenjevanje, hranjenje in obnavljanje avtohtonih sort.