Uvod v problematiko pesticidov v pridelavi
Skrb za zdravje postaja iz dneva v dan pomembnejša, s tem pa tudi naš življenjski slog in živila, ki se znajdejo na naših jedilnikih. Vsak dan nas strokovnjaki seznanjajo z novimi ugotovitvami, po drugi strani pa se v poplavi informacij lahko kaj kmalu tudi izgubimo. Sadje in zelenjava sta bistvenega pomena za naše zdravje, vendar pa je realnost ob vsebnosti škodljivih pesticidov vse pogosto drugačna. Preverite torej, katerim vrstam se je bolje izogibati.
Pesticidi škodujejo našemu zdravju in našemu telesu povzročijo veliko škode. Številne pesticide uvrščamo med nevrotoksine, torej med snovi, ki negativno vplivajo na delovanje našega živčnega sistema. Ob poškodbi živčnega tkiva lahko pride do hudih okvar, ne le pri ljudeh, temveč tudi pri drugih vrstah sesalcev.
Posebno nevarni so organofosfati pesticidi, ki so jih nemški znanstveniki razvili med drugo svetovno vojno kot živčne bojne strupe, v šestdesetih letih preteklega stoletja pa se jih je oprijel sloves učinkovitih pesticidov. Zaradi strupenega delovanja so v zadnjih letih številni organofosfati prepovedani.
Študije opozarjajo na močno povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in možganskimi krvavitvami.
Najbolj obremenjeni pridelki: Seznam Umazanih 12
Ameriška neprofitna organizacija Environmental Working Group (EWG) je tudi za leto 2019 pripravila lestvico pridelkov z najvišjo vsebnostjo pesticidov. Kot vsako leto so pod drobnogled vzeli 48 najbolj priljubljenih vrst sadja in zelenjave, za ta namen so na ameriškem ministrstvu testirali več kot 35.200 vzorcev. Te najprej operejo, po potrebi olupijo, šele nato testirajo.
Nektarine, breskve, češnje, jabolka, robide, hruške, krompir in borovnice so pristale na seznamu Umazanih 12 (Dirty Dozen) - gre za sadje in zelenjavo, na katerih je največ ostankov pesticidov. Testiranje je izvedlo ministrstvo za kmetijstvo na 54.344 vzorcih 47 vrst sadja in zelenjave. Pred testiranjem vsakega vzorca so sadje ali zelenjavo temeljito oprali oziroma olupili - posnemali so vedenje potrošnikov.
Na prvem mestu najbolj onesnaženega sadja in zelenjave so tudi letos jagode, ki nimajo zunanjega zaščitnega sloja in zorijo neposredno na zemlji. Špinača je zasedla prvo mesto na seznamu najbolj umazanih izdelkov, saj so ugotovili, da v povprečju vsebuje štiri ali več različnih vrst pesticidov. Po podatkih iz novejšega poročila EWG je špinača z lanskega osmega mesta napredovala na drugo.
Študija, ki so jo pred leti izvedli ameriški znanstveniki, je denimo pokazala, da življenje v bližini področij, tretiranih s pesticidi, lahko vpliva na nevrološki razvoj dojenčkov.
Seznam Čistih 15: Pridelki z najmanjšo vsebnostjo pesticidov
EWG je v okviru letnega poročila pripravil tudi seznam Čistih 15 (Clean 15), pri čemer gre za proizvode z najmanjšo količino ostankov pesticidov. EWG je ob tej priložnosti izdal tudi seznam najčistejših živil, torej takšnih, pri katerih je le majhna verjetnost, da bodo poleg vitaminov in mineralov vsebovala tudi kup pesticidov.
Na prvem mestu lestvice se tudi letos nahaja avokado, za njim sladka koruza in ananas. Sledijo zmrznjeni grah, čebula, papaja, jajčevec, šparglji, kivi, zelje in cvetača.
Količina pesticidov se razlikuje od ploda do ploda. Nekatere denimo ščiti debela skorja ali lupina, ki otežuje prehajanje ostankov pesticidov v notranjost (takšni so denimo avokado, koruza, mango, …), a večina vrst sadja in zelenjave takšne zaščite nima.
Glifosat in drugi sporni pesticidi
Pred časom je javnost šokirala novica o uporabi glifosata, ki ga je v sedemdesetih letih razvil gigant Monsanto, danes pa je na prodaj v več kot 160 državah sveta. Gre za enega najbolj razširjenih pesticidov, ki ga najdemo v številnih izdelkih, odkrili pa so ga tudi v podzemnih vodah, zraku in deževnici. Po nekaterih raziskavah sodeč se glifosat nahaja v telesu kar polovice Evropejcev.
V Evropski uniji so pred slabima dvema letoma podaljšali dovoljenje za uporabo glifosata, v podporo temu je glasovala tudi Slovenija. Po raziskavah sodeč je glifosat povezan s povečanim tveganjem za razvoj rakavih bolezni. Poleg glifosata ostaja še veliko vrst kemikalij, uporabljenih kot pesticidi, ki povečujejo tveganje za razvoj raka.
Glifosat in rak: Iskren pogled na znanost
Uradni nadzor v Sloveniji
Obrnili smo se na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer so nam ponudili z izsekom raziskave iz leta 2017. »Za leto 2018 poročilo o uradnem nadzoru ostankov pesticidov v živilih še ni pripravljeno za objavo. Iz rezultatov uradnega nadzora vsebnosti ostankov pesticidov v živilih v letu 2017 pa je razvidno, da uživamo predvsem živila, ki ne vsebujejo takšnih količin ostankov pesticidov, ki bi lahko ogrožala zdravje ljudi,« se glasi njihovo sporočilo.
Sicer zaradi potencialne nevarnosti na zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi, na UVHVVR sicer redno spremljajo mejne vrednosti v živilih. Rezultati so pokazali, da je bilo 97,4 odstotkov vzorcev živil glede vsebnosti analiziranih pesticidov v skladu z določili Uredbe (ES) št. 396/2005. Več kot polovica vzorcev ni vsebovalo ostankov pesticidov oz. so bile vsebnosti pod mejo določanja uporabljene metode.
Kaj pa ostali izsledki, vezani na sadje in zelenjavo? Pri štirih vzorcih sadja turškega izvora so zaznali preseženo mejno vrednost acetamiprida in v enem primeru tudi fenvalerata. Pri petih vzorcih sadja in štirih vzorcih zelenjave so izdelali oceno tveganja za zdravje, na osnovi izračuna akutne izpostavljenosti pesticidom pa ta ni predstavljala tveganja za zdravje otrok in odraslih, zato so jih ocenili kot varne. Pri teh vzorcih so zaznali vrednosti propikonazola, klorprofama, klorpirifos-etila, flonikamida, fenvalerata, fluazifopa-P in haloksifopa.
Nasveti za zmanjšanje vnosa pesticidov
Strokovnjaki za prehrano so si sicer enotni, da je bolje jesti konvencionalno pridelano sadje in zelenjavo kot nič, vendar pri nakupih izbirajte ekološke izdelke. Majhne količine pesticidov v sadju in zelenjavi sicer ne povzročajo zdravstvenih težav, medtem ko dolgotrajno akumuliranje večjih količin teh kemikalij v telesu lahko vodi do resnih zdravstvenih zapletov.
Za čiščenje lahko uporabite kar jedilno sodo bikarbono. Žlico te raztopimo v vodi in v njej operemo sadeže, nato jih temeljito speremo pod tekočo vodo. Še več pesticidov kot z navadno vodo lahko odstranite z vodo, ki ste ji dodali sol (dve žlici soli na liter vode). Ko se voda ohladi, vanjo pomočite kose zelenjave in sadja ter jih pustite stati vsaj pol ure. Te metode ne uporabljajte pri jagodičevju, poleg tega obstaja možnost, da bodo živila po koncu imela okus po soli. Namesto soli lahko posežete tudi po kisu ali limonovem soku.
Ostanke pesticidov iz sadja in zelenjave je praktično nemogoče popolnoma odstraniti, veliko pa bomo naredili že s temeljitim umivanjem in po potrebi tudi lupljenjem pridelkov. Pomagamo si lahko z jedilno sodo bikarbono, ki temeljito odstrani umazanijo, ostanke zemlje, voska in pesticidov s površine sadja ali zelenjave. Sadje in zelenjavo z občutljivo povrhnjico (listnato zelenjavo, jagodičevje, …) za deset minut potopimo v vodo, v kateri smo raztopili sodo ter nato temeljito speremo pod tekočo vodo.
Najbolj zdravo sadje in zelenjava
Raziskovalci na univerzi William Paterson v New Jerseyju so preučili seznam 41 živil. Njihov cilj? Ugotoviti, katero sadje in zelenjava sta najbolj zdrava. Preučili so 41 živil. Raziskovalci so ocenili vsebnost vlaknin, hranilnih snovi in vitaminov ter količino sladkorja in kalorij, da bi sestavili lestvico najbolj zdravih živil. Ni presenetljivo, da je na vrhu seznama zelena zelenjava. Med njimi so vodna kreša, kitajsko zelje, švicarski blitva itd.
Poleg zelene zelenjave, ki prevladuje v prvi deseterici, so se v prvo dvajseterico uvrstile tudi druge priljubljene jedi, kot so brokoli, paprika in buče, najbolj zdravo sadje pa je zasedlo 28. mesto.
Limona: Najbolj zdravo sadje na svetu?
V poročilu, ki ga je objavil Center za nadzor in preprečevanje bolezni, je navedeno, da so limone prehransko najmočnejše sadje na svetu, saj je bilo v njem razvrščenih 27 "močnih vrst sadja in zelenjave". Sok le polovice limone bo vaše celice oskrbel z več kot 100 odstotki priporočenega dnevnega vnosa vitamina C - močnega antioksidanta, ki dokazano znatno zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Čeprav se je na vrhu seznama pred sadjem znašla vrsta zelenjave, lahko iz študije izvemo, da limone veljajo za najbolj zdravo sadje na svetu. In zakaj je tako? Ker je eden najbogatejših sadežev z antioksidanti. Zlasti zaradi vsebnosti vitamina C lažje obvladujemo stres. Limonin sok se odlično obnese tudi pri kuhanju ali v solatah, vendar ga ne segrevajte, da ne izgubite hranilnih snovi.
Mit: Limona ima največ vitamina C. To je eden najbolj razširjenih mitov. Limona sicer vsebuje vitamin C, vendar ga ne vsebuje največ, mnogo več ga najdemo v papriki, brokoliju in črnem ribezu. Limona ostaja zdrava izbira, ni pa najbogatejši vir tega vitamina.
Mit: Korenje izboljša vid. Korenje vsebuje beta-karoten, ki se v telesu pretvori v vitamin A in prispeva k zdravju oči. Vendar ne izboljša vida v smislu, da bi odpravilo dioptrijo ali težave z vidom. Gre za podporo zdravju, ne za čudežno rešitev.
Mit: Banane rastejo na drevesih. Čeprav tako izgledajo, banane ne rastejo na drevesih. Rastejo na velikih zelnatih rastlinah, ki nimajo lesenega debla.
Mit: Sveže sadje je vedno bolj zdravo kot zamrznjeno. Zamrznjeno sadje in zelenjava sta pogosto zamrznjena takoj po obiranju, zato ohranita veliko hranil. V nekaterih primerih lahko vsebujeta celo več vitaminov kot sveža živila, ki so dolgo potovala ali stala na policah.
Mit: Sadje vsebuje preveč sladkorja in ni zdravo. Sadje res vsebuje naravne sladkorje, vendar tudi vlaknine, vitamine in antioksidante. Prav kombinacija teh hranil omogoča, da telo sladkorje predela počasneje.
Pomen sezonskosti in lokalne pridelave
V trgovinah in celo na tržnici lahko celo leto najdemo isto sadje in zelenjavo, zato smo potrošniki - brez stika z zemljo in setvenim koledarjem - lahko hitro zmedeni. Prav zato z vsemi zagovorniki zdrave prehrane, ki želite v svoj jedilnik vključiti več sezonske hrane, delimo spodnji pregled sezonske zelenjave in sadja po mesecih. Tako boste najbolje vedeli, kaj v tem trenutku uspeva v Sloveniji.
Zakaj se splača kupovati sezonsko hrano? Kupovanje sezonske zelenjave in sadja ima številne prednosti - v katerih bodo uživali vaše zdravje, vaše okuševalne brbončice in nenazadnje tudi vaša denarnica.
- Usklajenost z ritmom narave, ki poskrbi, da naše telo dobi vse, kar potrebuje v tistem letnem času (npr. sladke in nasitne buče v zimskih mesecih ali lahke bučke sredi poletja, ko ne želimo, da nas hrana obteži).
- Sezonska hrana zagotavlja najkrajšo pot od njive do krožnika, zato ohrani največ okusa in svežine. Kar primerjajte uvožene jagode, kupljene sredi zime, in sveže majske jagode.
- Zaradi izobilja pridelka je tudi cena sezonske hrane mnogo nižja, kot če jo kupujemo izven sezone.
Sezonsko sadje in zelenjava sta praviloma najbolj okusna in hranljiva, saj dozorevata v naravnem okolju in ob pravem času. Spomladi nas razveseljujejo jagode in mlada zelenjava, poleti prevladujejo paradižnik, bučke in breskve, jeseni jabolka in buče, pozimi pa zelje in citrusi. Takšna izbira ni naključna, telo v različnih obdobjih leta potrebuje različna hranila.
Asimina (Paw Paw): Ameriška eksotika v Sloveniji
Domovina Asimine Paw Paw (Asimina triloba) je severna Amerika. Imenujejo jo tudi drugače ima nekaj sinonimov: indijanska banana, paw-paw, jabolko jajčne kreme. Manj poznana in pri nas redka sadna vrsta, POSADI SE LAHKO TUDI MED OKRASNE RASTLINE, saj deluje z svojo rastjo, cvetovi, plodovi in listi zelo okrasno. Je listopadna sadna vrsta.
S svojimi velikimi intenzivno rumenimi listi je zelo privlačna v jeseni. Vzgajamo jo lahko, kot grm ali drevo, ki zraste od 3 kot grm, ali do 5 m, ali več tudi kot drevo. Odporna je na nizke zimske temperature, NE POZEBE v zimi zdrži minus 30 C. Cveti v aprilu. Ima zelo lep, privlačen, temnovijolični škrlatni cvet.
Sorte Asimine, ki jih prodajamo so cepljene, kar je izredno važno, so samooplodne, obstoji več sort Asimine tudi v naši ponudbi sadik. Nudimo za sajenje sadike Asimin sorte Asimina Sunflower, Asimina Prima, Asimina Overleese, Asimina Davis, Asimina Belle, Asimina Rebecca"s Gold, Asimina Mary Foos Jones.
Po oprašitvi se lahko iz grozdastega socvetja razvije tudi po več plodov, ki so dolgi od 7-15 cm, podobni so banani ali mangu. Teža plodov je različna in se giblje od 50-500 g. Kožica ploda je trda, zelena, ki postane pred zoritvijo rumena in porjavi. Plod na vrhu odrežemo ali prerežemo, v notranjosti je meso, ki je rumeno, mehko in sladko, v katerem se prelivajo okusi po banani, ananasu in mangu (tropski okus).
Plod je bogat z ogljikovimi hidrati, z vitamini in minerali, zlasti s kalcijem in železom. Plodovi zorijo postopno v septembru. So zelenkasti, podolgovato ovalni. V času zorenja plodove oberemo ali pustimo, da padejo na tla. Meso je raztopno, zelo sladko, aromatično, spominja na mešanico okusov banane, ananasa in manga, plod izredno prijetno diši pustimo ga da čim dlje stoji, po mojih izkušnjah je najboljši ko koža malo porjavi. Presenečeni boste nad njegovim okusom to Vam zagotavljam.
Asimina je rastlina, ki je ni potrebno škropiti. Drevo te sadne vrste ima zelo raznoliko uporabnost. Listi so zelo veliki dekorativni papirnati, podolgovati od 15-25 cm dolgi, v jeseni, ko spremenijo barvo izredno okrasni. V kolikor liste zmečkamo oddajajo vonj, ki spominja na paradižnik in zeleni poper. Liste in vejice uporabimo kot naravni pesticid na kakšen način uporabljate izveste pri nas.
Pri nas v Krški vasi pri Brežicah imamo ASIMINE posajene že od leta 2000, plodove konzumiramo od 2003 L., prav tako imamo bogate izkušnje, katere posredujemo našim kupcem sadik. Prav tako se pri nas lahko vidijo plodovi asimine katere imamo tudi v steklenih zaprtih posodah, konzervirane so v žganju.
Kot zanimivost naš vnuk Klemen sinček naše hčerke Antonije veselo "papa" plod Asimine ko je bil star šest mesecev in dva tedna letos 25. 08. Predstavljamo video film o Asimini sadni vrsti z zdravimi plodovi, ki so polni vitaminov in mineralov. Okus Asimine je nekaj posebnega, kod da bi sestavili mango, ananas in banano v en sadež. Asimina triloba imenujemo je Paw Paw Indijanska banana je odporna na zimo, bolezni in škodljivce.
Glifosat in rak: Iskren pogled na znanost
Zaključna misel o sadju in zelenjavi
Sadje in zelenjava sta vsakodnevni del naše prehrane, a ju pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Za barvitimi krožniki se skrivajo zanimiva dejstva, presenetljivi miti in številne priložnosti za učenje, tako za otroke kot za odrasle.
Sadje in zelenjava sodita med najpomembnejše gradnike uravnotežene prehrane. Vsebujeta vitamine, minerale, vlaknine in antioksidante, ki igrajo pomembno vlogo pri delovanju telesa, krepitvi imunskega sistema in ohranjanju energije skozi dan. Pomembno pa je, da ne posegamo vedno po istih živilih. Različne barve pomenijo različne hranilne snovi, zelena zelenjava vsebuje drugačne koristne spojine kot rdeča ali oranžna.
Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja (fruktoze) in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastline. Paprika, kumarica in buča nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Sadje vsebuje veliko ubijalcev mrčesa, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje.
