Na sliki ali v opisu izdelka so podane predpisane informacije o živilu. Med predpisanimi podatki so tudi variabilni podatki, kot so rok uporabnosti, navedba proizvajalca, podatki v povezavi s poreklom v smislu rojstva, reje/vzreje, zakola in obdelave mesa, zato boste na izbranem izdelku doma lahko ugotavljali razlike. Na označbi živila, ki ga boste prejeli, so navedeni VSI obvezni podatki. Slike so simbolične, ponudnik si pridržuje pravico do tipkarskih napak.
Hraniti pri temperaturi od 0°C do +6°C.
Proizvajalec: PERUTNINA PTUJ D.O.O.
Priljubljenost in raznolikost piščančjih posebnih klobas
Piščančje posebne klobase so nedvomno zelo priljubljene med potrošniki vseh generacij, zaradi nežne teksture verjetno še najbolj med otroki. Če smo bili navajeni posebne klobase kupovati le v kosih, je danes ponudba različnih mesnih izdelkov v rezinah vedno bolj pestra. Narezani in zapakirani so v priročno embalažo, da jih lahko uživamo, tudi ko smo v šoli ali službi.
Na našem testu so se večinoma odrezale s povprečnimi ocenami, a tri od njih so se izkazale dobro.
Metodologija testiranja
Tako kot vse izdelke, ki jih ocenjujemo v potrošniških testih, smo tudi klobase kupili anonimno, kot običajni potrošniki, teste pa opravili v akreditiranem laboratoriju. Kupili smo vzorce piščančjih barjenih ali posebnih klobas v rezinah. Če je bilo mogoče, smo izbrali tiste z daljšim rokom uporabnosti.
Preverili smo:
- Kemijske lastnosti: vsebnost beljakovin, maščobe, soli, hidroksiprolina in nitrita.
- Mikrobiološke lastnosti: prisotnost E. coli, koagulaza pozitivnih stafilokokov in S. (nadaljevanje v prispevku ni popolno).
Pri tem smo se opirali na naslednje predpise in smernice:
- Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list RS št. 58/2017)
- Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
- Uredba Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila
- Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih
- Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku (IVZ, 2009)
- Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04)
- Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. ...)
Ugotovitve glede sestave in kakovosti
Perutninske barjene klobase, ki jih prodajajo pod imenom `posebna´, morajo ustrezati merilom, ki so zapisana v pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov. Glede na rezultate testa vsi izdelki ustrezajo tej zahtevi.
V imenu izdelka je treba navesti vrsto perutnine, če je izdelek vsebuje več kot 50 odstotkov. Zanimivo je, da sta Poli in Poli light poimenovani le kot piščančja klobasa, torej se med slovenskimi potrošniki najbolj poznana `posebna´ klobasa ne imenuje `posebna´.
Pogled na seznam sestavin razkrije, da piščančje posebne vsebujejo največ piščančjega mesa, saj je ta sestavina prva na seznamu. Čeprav je seznam sestavin dober pokazatelj, kaj klobasa vsebuje, se pri kupovanju ne zanašajte zgolj na navedeni odstotek mesa. Velik odstotek mesa namreč še ne pomeni nujno, da je izdelek tudi bolj kakovosten.
Pri izbiri piščančje posebne klobase bodite torej pozorni tudi na podatek o vsebnosti beljakovin v hranilni tabeli (izdelek naj jih vsebuje približno 12 gramov in več).
Vsebnost maščobe in beljakovin
Izdelki na testu se med seboj pomembno razlikujejo po vsebnosti maščobe. Glede vsebnosti beljakovin so razlike med vzorci manjše.
- Največ beljakovin vsebuje klobasa Poli light (12,9 g/100 g).
- Najmanj beljakovin pa izdelek Baroni (10,4 g/100 g).
Pri mesnih izdelkih si seveda želimo čim več mesa in malo maščobe, zato smo pri vzorcih ocenili razmerje med mišičnimi beljakovinami in maščobo.
Z 'light' ali 'lahek' so lahko označeni izdelki, ki jim je zmanjšana vsebnost določenega hranila vsaj za 30 odstotkov v primerjavi s podobnimi izdelki.
Vsebnost vezivnega tkiva
Največ vezivnega tkiva je v ovojnicah, kožicah in kitah, torej v manjvrednih delih piščanca.
- Najmanj veziva je vseboval izdelek Poli light.
- Največ izdelek Piščančja posebna iz Hoferja.
Senzorična ocena in aditivi
Tudi tokrat smo vzorce piščančjih posebnih predali v ocenjevanje senzoričnim preizkuševalcem, ki so ocenili zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo ter vonj in okus izdelkov.
Prav vse pregledane piščančje posebne klobase so vsebovale konzervans natrijev nitrit (E 250), stabilizator natrijev difosfat (E 450) in vsaj en antioksidant.
Dodatek različnih aditivov naj bi bil s tehnološkega in varnostnega vidika upravičen. Fosfate, na primer, proizvajalci zelo radi dodajo mesnim izdelkom predvsem zaradi njihove sposobnosti vezanja vode, antimikrobnega učinka in vloge emulgatorja. Strokovnjaki trdijo, da dodajanje fosfatov piščančjim posebnim klobasam ni nujno potrebno, saj perutnina že po naravi vsebuje fosfate.
Po drugi strani bi lahko rekli, da je dodajanje nitritov bolj upravičeno, saj nitrit sodeluje pri razvoju značilne rožnate barve, arome ter ima antioksidativni in antimikrobni učinek. Zakonodaja dovoljuje do 150 miligramov nitrita na kilogram mesnega izdelka.
Na testu smo preverili tudi mikrobiološke lastnosti piščančjih posebnih klobas.
Označevanje porekla in hranilna vrednost
Označevanje države porekla je za mesne izdelke prostovoljno, prav tako označevanje porekla surovine. Označbe večine pregledanih piščančjih posebnih klobas so bile ustrezne.
Poleg izdelka Ptujska posebna sta imela hranilno vrednost v obliki tabele tudi izdelka Pikok in Piščančja posebna iz Hoferja.
Preostali proizvajalci navajajo, da je treba posebne piščančje klobase v rezinah porabiti v treh dneh po odprtju embalaže, nekateri svetujejo celo isti dan, seveda pa je treba izdelek pred odprtjem in po njem hraniti v hladilniku na temperaturi od 0 do 4 oz.
Zgodovina nastanka kultne Poli klobase
Razvoj prve piščančje klobase v Evropi je leta 1974 vodil dr. Ciril Varga, ki si tedaj ni mogel niti predstavljati, kakšen uspeh bo požel njegov recept. Ime Poli izhaja iz latinske besede za domačo kokoš Pullus domesticus.
Leta 1974 je dr. Ciril Varga z ekipo zasnoval recept kultne Poli klobase, ki je že desetletja ena najbolj priljubljenih sestavin slovenskih sendvičev tako med otroci kot odraslimi. Varga je veterinar, celo življenje se je ukvarjal s predelavo in razvojem mesnih izdelkov, iz tega področja ima tudi doktorat zagrebške veterinarske fakultete.
Varga je leta 1974 sprejel izziv tedanjega direktorja Perutnine Ptuj in postal vodja ekipe, katere naloga je bila ustvariti izdelek iz manj kakovostnih delov piščanca. Po mnogih poskusih so ustvarili izdelek, ki ga danes poznamo kot Poli klobaso, prvo piščančjo klobaso v Evropi in, kot je dodal Varga, tudi na svetu.
Izzivi in sprejetost na trgu
Težava je bila spraviti te perutninske izdelke v prodajo, saj so bili po trenutni zakonodaji takrat še prepovedani, nasprotovali so jim tudi mesarski lobiji. Ko pa jim je zakonodajalce vendarle uspelo prepričati, se je pojavila druga težava: ljudje so bili do novega izdelka nezaupljivi in Poli klobase preprosto niso želeli kupiti. Zato se je vzpostavila t. i. vezana trgovina. Ker je bilo piščančjega mesa v drugi polovici prejšnjega stoletja malo, so ljudi k nakupu klobas spodbudili - ali prisilili - tako, da je bilo treba ob nakupu piščančjega kupiti tudi določeno količino piščančjih klobas po ugodni ceni.
"Cela mesna industrija je bila proti temu, kjer je to zmanjšalo prodaje ostalih vrst klobas," se neobetavnih začetkov Poli spominja Varga.
Kritičnost do lastne stvaritve
Čeprav jo je "izumil", pa Poli ni njegova najljubša klobasa; raje ima kranjsko. V svojem hladilniku je nima. Na zadnji strani ovitka naglas prebere sestavine in hranilne vrednosti ter pojasni, da se, razen po ceni, od Poli ne razlikuje bistveno. Čeprav jo je sam ustvaril, razlike med Poli in drugimi podobnimi klobasami oziroma salamami po okusu ne prepozna. Svojo stvaritev kupi le občasno, tu in tam. Običajno kupi cenejšo različico manj znane blagovne znamke, sicer pa ima tako ali tako raje druge vrste klobas, ki so bolj grobo mlete kot Poli. Ta je zmleta tako, da sestavine niso razločljive. Razlog za to je preprost: kakovostnih kosov mesa ne zmelješ, pove Varga.
"Ne verjamem, da bi nekdo iz celih piščančjih prsi ali beder delal strojno izkoščičeno meso," še pove.
Kot komentira Varga, je Poli sicer res okusna ("za jesti je", se izrazi) in mehka, a njeno priljubljenost bolj kot samemu izdelku pripisuje uspešnemu trženju.
Reporter podkast #103: Golob in Janša na lovu za 46 glasov
Evolucija izdelka in pogled v prihodnost
Skozi leta so perutinarji originalni Poli dodali še druge sestavine, denimo vrtnine in sir, ter zmanjšali vsebnost maščob in povečali vsebnost mesa. Tako so razširili nabor Poli izdelkov. Za Vargo so ti sicer "samo povečanje prodaje". Tudi če nove različice postavimo na stran, Varga ni prepričan niti v to, da je originalna Poli danes enaka kot včasih. Meni, da bi bile za ta odgovor potrebne kemične analize, a tudi brez njih o tem dvomi, saj da niti kokoši danes niso enake, kot so bile pred pol stoletja.
Bi jedel Poli iz graha? Ali bi oče piščančje Poli jedel polemično "zeleno" Poli oziroma Poli Green iz grahovih beljakovin? "Potem raje jem grah, ker vem, kaj je. Zakaj bi zdaj moral imeti zraven še neke dodatke?" Kljub temu da pa ima o tem svoje mnenje, pa meni, da naj vsak je to, kar mu paše, in da če "bodo kupci kupili, bodo pač kupili.
Je Poli čez leta vendarle prestala svoj status klobase, ki je narejena zgolj iz ostankov, in postala bolj kakovostna? To je po mnenju Varge zapleteno vprašanje, saj komisija Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, ki jemlje vzorce za preizkuse kakovosti, svoj obisk vnaprej napove, zato rezultati teh testov po njegovem mnenju niso reprezentativni. Če bi vzorce jemali na terenu, bi se, tako Varga, res pokazalo, ali potrošniki za ceno, ki jo plačajo, dobijo tudi tej primerno kakovost. "Ali je klobasa za dva evra res manj vredna od Poli? Nisem prepričan."
Zaključek testiranja in priporočila
Čeprav se na naših testih velikokrat izkaže, da cena ne odraža kakovosti, so na vrhu tokratnega testa ravno najdražji izdelki. Za zmagovalca testa piščančjih posebnih klobas Poli light boste odšteli nekaj manj kot deset evrov za kilogram.
Med njegovim delom so bile pokušine izdelkov pogosto obvezne, zaradi česar se je Varga, kot prizna, soočal tudi s prekomerno telesno težo. Odkar je zaradi težav s srcem shujšal, je veliko bolj pazljiv pri svojih prehranskih navadah. Meni, da Slovenci jemo preveč hrane na splošno ter zaužijemo preveč sladkorja in soli.