V Sloveniji ima pridelava plodovk, zlasti paradižnika, paprike, kumar in bučk, dolgo tradicijo. Vendar pa je bila do 90. let prejšnjega stoletja pridelava večinoma namenjena družinski oskrbi in prodaji na lokalnih tržnicah. Številni potrošniki še danes poznajo tradicionalne sorte, kot sta paradižnik Val in paprika Soroksari.
Po letu 1990 so se na področju tržne pridelave zelenjadnic in plodovk zgodile znatne spremembe. Panoga se je morala specializirati in prilagoditi novim razmeram. V pridelavo so bile uvedene novejše sorte in hibridi, ki so se izkazali za bolj odporne na bolezni in škodljivce. Poleg tega so nove tehnologije in načini pridelave, kot so presajanje predhodno vzgojenih sadik s koreninsko grudo, uporaba zaščitenih prostorov (tuneli, plastenjaki, rastlinjaki) ter sajenje na zastirko, pripomogli k visokemu in izenačenemu pridelku.
Načini pridelave plodovk v Sloveniji
Plodovke v Sloveniji pridelujemo tako na prostem (na goli zemlji, z organskimi zastirkami ali s prekrivno folijo) kot v zavarovanih prostorih (tuneli, plastenjaki, rastlinjaki). Prevladujoči način pridelave je odvisen od vrste in sorte plodovke.
- Okoli ¾ pridelave plodovk poteka na prostem.
- Približno ¼ pridelave poteka v zaščitenih prostorih.
Pridelava paradižnika je bolj razširjena v zaščitenih prostorih, medtem ko se paprika prideluje v podobnem obsegu tako v zaščitenih prostorih kot na prostem.
Vse obravnavane plodovke - paradižnik, paprika, feferoni, jajčevec, kumare, bučke, melone in lubenice - pridelujemo izključno iz predhodno vzgojenih sadik, ki jih nato presadimo na končno mesto pridelave.
Stanje na trgu in organizacija pridelave
Trenutno je pridelovanje plodovk v Sloveniji še vedno precej razdrobljeno. Pridelovalci so slabo povezani, kar se odraža tudi v neorganiziranem odkupnem trgu.
Pridelava kumar za vlaganje (kumaric) je bila v preteklih desetletjih organizirana v okviru kmetijskih zadrug in je v veliki meri pokrivala potrebe živilsko-predelovalnih obratov. Manjše kmetije so s pridelavo kumaric pridobile dodaten vir zaslužka, saj gre za delovno intenzivno proizvodnjo, ki zahteva veliko ročnega dela za pravočasno pobiranje pridelka. V zadnjih letih je organizirana proizvodnja praktično zamrla, zato se s pridelavo kumaric ukvarja vedno manj kmetij, čeprav bi Slovenija lahko pokrila večji del potreb tako pri solatnih kumarah kot pri kumaricah za vlaganje.
Vzgoja sadik plodovk
Pridelovanje plodovk se vedno začne z vzgojo sadik s koreninsko grudo. Ta metoda pridelave ima številne prednosti:
- Zgodnejši in večji pridelek.
- Visoka kaljivost semen, saj imajo optimalne pogoje za rast.
- Vzgoja sadik lahko poteka v rastlinjakih že v hladnejših mesecih leta.
Na trgu so na voljo številni kakovostni substrati za uspešno gojenje sadik, obogateni z makro- in mikrohranili. V primeru pomanjkanja hranil iz substrata lahko sadike dognojimo foliarno.
Postopek vzgoje sadik
Sadike plodovk najpogosteje gojimo v stiropornih ali plastičnih setvenih ploščah z različnim številom lukenj (običajno 40-48). Po setvi semen plošče prekrijemo z vermikulitom, zalijemo in postavimo v kalilno komoro, kjer zagotovimo enakomerne optimalne temperature za vznik.
Takoj po vzniku znižamo temperaturo in povečamo osvetlitev. Zalivamo previdno, saj lahko premočne kapljice poškodujejo majhne in nežne rastline, ki so v začetni fazi rasti zelo občutljive. Posledica lahko je padavica rastlin ali slaba rast sadik.
Z dognojevanjem začnemo čim pozneje, pri čemer uporabljamo gnojila s poudarkom na kaliju in fosforju, ki zagotavljajo zdrav in močan koreninski sistem. V primeru, da so sadike nizke in rumene, uporabimo gnojila z več dušika.
Pri gojenju sadik je pomembno dosledno in kontrolirano namakanje (npr. z razpršilci ali namakalnimi rampami), da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem vsake posamezne sadike. Zdrava, dobro prehranjena sadika je ključen predpogoj za uspešno rast in razvoj rastline po presajanju.
Utrjevanje sadik
Pred presajanjem, ko sadike oblikujejo 4-6 pravih listov, je nujna faza utrjevanja sadik. To izvajamo 7-10 dni pred presajanjem na stalno mesto v hladnejšem rastlinjaku ali na prostem. Rastlinjak za gojenje sadik ogrevamo na ustrezno temperaturo, odvisno od zahtev posamezne plodovke.
Pri vzgoji sadik toplotno bolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, melone in lubenice, v fazi setve in vznika še posebej pazimo, da so temperature optimalne. Navadno sejemo plodovke od decembra do januarja za presajanje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake.
Zelenjava za okras in užitek
Bliža se čas, ko bodo v naših solatah prevladovale plodovke, med njimi paradižniki, paprike, kumare in jajčevci. S pestro izbiro paradižnikov, paprik, kumar itd., ki rodijo plodove različnih velikosti in barv, lahko tudi na balkonu ali terasi ustvarimo čudovito užitno okrasno kombinacijo. Med drugim nam lahko zasaditve v posodah, kjer prevladuje zelenjava, popestrijo plodovi paprike.
Praktični nasveti za gojenje plodovk
Kumare
Kumare so veliko bolj zdrave in dajejo višji pridelek, če jih sadimo ob opori. To prihrani tudi našo hrbtenico, saj jih lažje pobiramo. Med kole napnemo tanko plastično mrežo, po kateri se rastline sprva ovijajo, pozneje pa se znajdejo tudi same. Plodove pobiramo sproti, tudi če jih trenutno ne potrebujemo.
Jajčevec
Jajčevec je zelo odporna rastlina, ki jo lahko prizadenejo škodljivci, med katerimi je najpožrešnejši koloradski hrošč. Da preprečimo napad, ob jajčevce sadimo pelin, žametnice, kapucinke in fižol, tla pa zastiramo s praprotjo. Ličinke in jajčeca koloradskega hrošča uspešno zatiramo z naravnim insekticidom Bio Plantella Flora Kenyatox Verde. Za omejitev močnega napada koloradskega hrošča na jajčevcu, rastlinjakovega ščitkarja na paradižniku in listnih uši uporabimo pripravek Vivera Karate Zeon.
Bučke in buče
Tudi pri bučkah in bučah poskrbimo za organsko zastirko, da ohranjamo dovolj vlage. Ko pa je suša tako močna, da rastline venejo že zjutraj, je v primeru želje po visokem pridelku potrebno namakanje.
Gnojenje plodovk
Paradižnik, papriko, kumare, buče in ostale plodovke lahko gnojimo neposredno z organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke. Koristna je redna uporaba Bio Plantella Vrt, ki ga na vsakih 10 do 14 dni uporabimo tudi na zelju, cvetači, ohrovtu, solati in ostalih vrtninah. Tako bomo dosegli večji pridelek, povečali odpornost rastlin na stresne pogoje ter omogočili boljši sprejem hranil iz zemlje.
Poskrbite za rastline in jih redno dognojujte z učinkovitim stimulatorjem rasti in vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita za večjo odpornost rastlin.
Naravna zaščita pred boleznimi
Proti boleznim rastline krepimo z naravnimi pripravki kot sta Bio Plantella Natur in Bio Plantella Super. Naravna pripravka na osnovi njivske preslice in sojinega lecitina krepita rastline in imata širok spekter delovanja. Z njima varujemo kumare pred pepelovko bučnic in kumarno plesnijo, solato pred solatno plesnijo, paradižnik in krompir pred paradižnikovo oz. krompirjevo plesnijo itd.
Če naravna pripravka na osnovi njivske preslice (Bio Plantella Natur) in sojinega lecitina (Bio Plantella Super) uporabimo, ko so vrtnine še zdrave, jih tako učinkovito varujemo pred omenjenimi tegobami.
Varstvo v juniju
V juniju opravite varstvo pri paradižniku, kumarah, čebuli, česnu in šalotki s pripravkom Vivera Ridomil Gold. Če pred obiranjem opazite prve simptome paradižnikove plesni, opravite še škropljenje s pripravkom Vivera Ortiva, ki deluje tudi proti črni listni pegavosti ter pepelovki na paradižniku in ima zelo kratko karenčno dobo (3 dni).
Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice krepi rastline in jih v času vegetacije ohranja vitalne ter odporne proti boleznim.
Zlata pravila vzgoje paradižnika in drugih plodovk
Vlažno vreme sicer ni idealno za vzgojo teh toploljubnih vrtnin, saj preži nevarnost bolezni, a s spodnjimi pravili nam bo vseeno zlahka uspelo.
#1 Izberemo močne in zdrave sadike
Sadike morajo biti zdrave in primerne velikosti. Če opazimo kakšne rjave lise, pege na deblu ali listih, tako sadiko raje zavržemo. Korenine morajo biti bele, ne rjave ali celo gnile. Sadike v fazi cvetenja ali celo s plodovi niso najbolj primerne, ker to pobira hranila, ki jih rastlina porablja za začetno rast. Ob sajenju zalijemo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin in vitamine, za boljšo ukoreninjenost in zmanjšanje šoka ob presajanju.
#2 S sajenjem na prosto ne prehitevamo
Na prosto plodovke sadimo po 15. maju, ko se končajo vse spomladanske pozebe. Jutranja temperatura naj bo vsaj 10 °C, čez dan pa 20 °C. Če je vreme neugodno, je bolje počakati kakšen teden, da se ogreje in posuši, saj bodo tako veliko primernejše razmere za sajenje.
#3 Poskrbimo za dovolj prostora in dobro družbo na gredici
Paradižnik sadimo kar precej narazen, saj potrebuje dovolj prostora. Spomladi zraven zasadimo berivko ali glavnato solato. Prav tako posadimo kakšno čebulnico: čebula, česen, drobnjak. Če ob paradižnik posadimo zelje, bo to zaščiteno pred kapusovim belinom.
Kot koristne rastline sadimo: ognjič, kapucinke, raznolika zelišča, ki preganjajo bolezni in škodljivce ter privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika poskrbi bazilika.
Papriko in feferone je dobro saditi na grebene višine 20-40 cm. Okoli posadimo ali posejemo redkvico, kolerabico in čebulnice: čebulo, drobnjak, česen. Prav tako lahko zapolnimo prostor s solato, ki jo pobiramo, še preden širina paprike zavzame prostor.
Kot koristne rastline posadimo: ognjič, kapucinke in baziliko za boljši okus.
Kumare sadimo ob oporo, na katero lahko speljemo tudi visok fižol in bob, zraven pa sadimo čebulo, grah, nadzemno kolerabico, motovilec, peteršilj, solato, zeleno, zelje, rdečo peso in česen.
Kot uporabne rastline posadimo v bližino kumar: kumino, koriander, baziliko, koper in ognjič. Za lepoto in hrano ptic bodo poskrbele sadike sončnic.
Za lažjo odločitev pri izbiri vrtnin in zagotovljen uspeh na vrtu, so Plantellini strokovnjaki pripravili pregled vrtnin z njihovimi glavnimi značilnostmi in potrebami, določili pa so tudi sorodstvene vezi med posameznimi vrtninami, ki v sistemu kolobarjenja igrajo ključno vlogo.
Ali je kolobarjenje potrebno?
#4 Poskrbimo za dobro pognojeno zemljo in dodajamo dovolj prilagojenih hranil
Ob sajenju v sadilno jamico natresemo organsko gnojilo v granulah Bio Plantella Nutrivit za paradižnike, ki ima sestavo posebej prilagojeno paradižniku in drugim plodovkam s poudarkom na kaliju (K). Dodan naravni kalij v gnojilu spodbuja rast bolj čvrstih plodov polnega okusa.
Dognojevanje je zelo pomembno, saj plodove s paradižnika obiramo dolgo, vse do jeseni. Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo Organsko gnojilo za paradižnike Bio Plantella iz morskih alg. Morske alge so zelo hranilne in vsebujejo veliko kalija. Ko je paradižnik v polni rasti ter redno cveti in tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko.
Z rednim dognojevanjem rastlini občutno povečamo metabolizem in pospešimo rast, povečamo pridelek, zviša pa se tudi odpornost rastlin proti pozebi in drugim stresnim razmeram.
#5 Pridno opravljamo zelena dela
Paradižnik potrebuje veliko sonca, zato mu namenimo dobro sončno lego, da je osvetljen večji del dneva. Nad rastline postavimo nadstrešek, s čimer zmanjšamo vpliv vlage na pojav bolezni. Za boljšo rast in pridelek nekatere plodovke vršičkamo, odtrgujemo zalistnike ali liste in nekaterim priskrbimo oporo.
Zalistniki izraščajo iz pazduh listov na rastlini. Redno jih odstranjujemo. Ko se začnejo razvijati plodovi v velikosti oreha, odstranimo spodnje liste, saj so ti svojo funkcijo opravili. Na nižjih listih se hitreje pojavi bolezen, ki okuži celotno rastlino, zato jih redno odstranjujemo.
Ko je paradižnik v polni rasti, lahko odstranimo tudi nekatere liste po rastlini, če je potrebno boljše osončenje, kar vodi v več plodov.
#6 Že preventivno skrbimo, da so paradižniki v najboljši formi
Na plodovkah je pogosta fiziološka bolezen, pomanjkanje kalcija. Ta se pokaže kot črna gniloba muhe na plodu paradižnika, gnitje mladih plodov bučk in buč ter zakrnela rast kumar. Težavo enostavno rešimo z rednim škropljenjem s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Prvič škropimo ob prvem cvetenju, drugič, ko so plodovi velikosti oreha (ali prej, odvisno od sorte), in tretjič, ko se začnejo barvati. Poenostavljeno, škropimo enkrat na 10 dni po začetku cvetenja.
Pogoste bolezni, proti katerim se borimo, so: paradižnikova plesen, pepelovka na bučkah, kumarah in različne plesni ter pegavosti. Za naravno odpornost uporabimo sredstvo Bio Plantella Vital za paradižnike iz njivske preslice. Vsebuje silicij, ki se vgrajuje v celično steno rastlin in jo tako okrepi ter odebeli in prepreči vstop bolezni v rastlino. Da okrepimo rastlino, škropimo redno enkrat na teden, ko postavimo rastline na prosto.
Priprava paradižnikove mezge
Sezona paradižnikov je v polnem razmahu in v številnih kuhinjah že diši po domači paradižnikovi mezgi. Priljubljena omaka navdušuje z enostavno pripravo, zanjo ne potrebujemo veliko sestavin, njena uporabnost pa je vsestranska. Odlična je tudi zato, ker jo lahko shranimo v kozarce in imamo tako pri roki čez celo leto.
Med kuhanjem lahko v mezgo umešamo različne začimbe in tako pripravimo omake različnih okusov. Če ji dodamo origano, je odlična za pico in bruskete, z dodatkom bazilike, majarona in česna v prahu pa jo lahko uporabimo pri pripravi dušenih mesnih jedi.
Da bo vaša letošnja paradižnikova mezga polnega in bogatega okusa, jo pripravite v pečici po receptu, ki ga je zaupala domača kuharica iz vasi slovenske Istre.
Sestavine:
- Zreli domači paradižniki (najboljša sorta so pelati)
- 1 čebula
- Sol
- Sladkor
- Oljčno olje
- Začimbe (bazilika, majaron, česen v prahu, origano ipd.)
Postopek priprave
- Paradižnike najprej dobro operemo. Nato jih razrežemo na polovice ali četrtine (odvisno od velikosti paradižnika/pelata). Zelen pecelj in nastavek peclja odrežemo stran.
- Narezane paradižnike dodamo v velik pekač (toliko, da ga napolnimo), v katerega smo predhodno položili peki papir.
- Olupimo srednje veliko čebulo, jo narežemo na rezine (lunice) in razporedimo po pekaču med kose paradižnikov.
- Vse skupaj posolimo in dodamo žličko sladkorja (količino prilagodimo glede na velikost pekača). Čez polijemo tudi malo oljčnega olja.
- Pripravljen pekač damo v ogreto pečico na 180 stopinj Celzija in paradižnike pečemo približno 40 minut (odvisno od moči pečice). Ko začnejo špice čebule črneti, to pomeni, da so paradižniki pečeni in lahko pekač vzamemo iz pečice.
- Če so paradižniki med peko spustili veliko vode, jo nekoliko odlijemo stran, pomagamo si lahko tudi z zajemalko. Če želimo pripraviti bolj gosto omako, odlijemo približno 2/3 tekočine.
- Pečene paradižnike in čebulo stresemo v plastično posodo. Vse skupaj s paličnim mešalnikom na hitro premešamo, da si olajšamo delo z ročno pasirko. Nato uporabimo ročno pasirko, na kateri bodo ostali olupki in semena, gosta omaka pa bo odtekala v lonec.
- Spasirano omako segrejemo do vretja in ji po želji dodamo začimbe. Če pripravljamo omako za pico ali bruskete, dodamo posušen origano. Omako za testenine ali mesne jedi pa lahko obogatimo s posušeno in zmleto baziliko, majaronom in česnom v prahu, na koncu pa dodamo tudi malo olivnega olja.
Kako mezgo pravilno shranimo?
Tako narejena omaka je pripravljena, da jo vložimo v kozarce in shranimo v shrambo. Medtem ko paradižnikova mezga vre v loncu, si pripravimo kozarce. Najprej jih damo za 10-15 minut v pečico, ogreto na 100 stopinj Celzija, da se sterilizirajo in segrejejo. Nato jih vzamemo iz pečice in dokler so še topli, vanje nalijemo vročo mezgo. Kozarce zapremo in jih narobe obrnjene zlagamo v zaboj, ki smo ga obložili z odejo ali brisačo. Pripravljena omaka se mora počasi hladiti in na toplem počivati 1-2 dni.
Priprava zelenjavne omake za ozimnico
Paradižnik že pridno zori, paprike so tudi, da ob bučkah ne govorimo. Za pripravo omake za ozimnico sledite tem korakom:
- Bučkam odrežemo konce in jih narežemo na majhne kocke.
- Paradižnike za pol minute potopimo v vrelo vodo, da odstopi kožica, in jih olupimo. Odstranimo semenje in narežemo na koščke.
- Vso pripravljeno zelenjavo stresemo v lonec, dodamo olje in segrevamo.
- Dodamo rožmarin in solimo. Znižamo temperaturo in kuhamo čim dlje. Zadostovalo bi že petnajst minut, a omaka bo pridobivala okus s časom kuhanja. Če kuhamo malo časa, bomo ohranili več hranilnih snovi, če kuhamo bolj dolgo, pridobimo okus.
- Vroče polnimo v kozarčke, primerne velikosti za eno kosilo.
tags: #kuhan #paradiznik #paprike #bucke