Lekarniški farmacevti se pri vsakdanjem delu pogosto srečujejo z vprašanji pacientov o pravilnem jemanju zdravil v povezavi z uživanjem hrane. Ker večino zdravil zaužijemo skozi usta v obliki tablet, kapsul, praškov ali raztopin, so hrana in zdravila v prebavilih sočasno izpostavljeni enakim pogojem, kar lahko vodi do medsebojnih vplivov. Hrana lahko vpliva na delovanje zdravil, saj upočasni praznjenje želodca ali spremeni pogoje v njem, na primer zmanjša kislost želodčne vsebine.
Vpliv hrane na učinkovitost zdravljenja
Sestavine hrane lahko neposredno vplivajo na sproščanje učinkovine iz tablete ali kapsule, prenos zdravilne učinkovine v krvni obtok (absorpcijo) ter presnovo in izločanje zdravila. V nekaterih primerih sočasno jemanje zdravila s hrano izboljša zdravljenje, v drugih pa lahko učinkovitost zmanjša.
Kdaj jemati zdravila na tešče ali prazen želodec?
Hrana lahko pomembno zmanjša obseg prehoda nekaterih zdravilnih učinkovin v krvni obtok, zato je nujno, da jih jemljemo na tešče. To velja za:
- zdravila za zdravljenje osteoporoze;
- ščitnične hormone;
- nekatera zdravila za odvajanje vode (furosemid);
- železove soli;
- zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni s semaglutidom;
- zdravila za nižanje krvnega tlaka, ki vsebujejo perindopril.
Na prazen želodec se praviloma svetuje tudi jemanje gastrorezistentnih tablet ali kapsul, saj želimo, da čim hitreje preidejo želodec in sprostijo zdravilno učinkovino šele v črevesju. Praviloma velja, da je nastop delovanja zdravila hitrejši, če ga vzamemo na prazen želodec.
Kdaj je jemanje s hrano koristno?
V določenih primerih hrana omogoča boljši in hitrejši prehod zdravila v kri (npr. pri zdravilu rivaroksaban). Jemanje s hrano lahko izkoristimo tudi za zmanjšanje neželenih učinkov, kot so prebavne motnje pri nesteroidnih antirevmatikih ali antidiabetiku metforminu.
Posebna opozorila pri antikoagulantni terapiji
Bolniki, ki jemljejo antagoniste vitamina K (t.i. "zdravila za redčenje krvi", npr. varfarin), se pogosto srečujejo z vprašanjem uživanja zelene zelenjave. Vitamin K1, ki se nahaja v rastlinah, namreč sodeluje pri strjevanju krvi in lahko izniči učinke varfarina.
| Skupina | Živila |
|---|---|
| Visoka vsebnost vit. K | Ohrovt, brstični ohrovt, špinača, blitva, brokoli, solata, radič |
| Zmerna/nizka vsebnost | Cvetača, korenje, kumare, paradižnik, paprika |
Ključno pravilo: Zelenjave ni treba popolnoma črtati z jedilnika. Pomembno je, da vsak dan zaužijete približno enako količino zelenjave, bogate z vitaminom K, s čimer ohranjate stabilne vrednosti INR v krvi.
Vpliv pijač in drugih snovi
- Grenivkin sok: Zaradi zaviranja encimov v črevesni steni poveča prehod določenih zdravil v kri, kar lahko poveča nevarnost neželenih učinkov (npr. pri kalcijevih antagonistih in statinih).
- Mleko in mlečni izdelki: Kalcij se lahko veže na nekatere antibiotike (tetraciklini, kinoloni) in zmanjša njihovo absorpcijo. Priporočljiv je vsaj dvourni razmak.
- Pravi čaj in kava: Tanini vežejo železo, kofein pa lahko dvigne krvni tlak, kar je pomembno pri bolnikih, ki jemljejo zdravila za zniževanje tlaka.
- Alkohol: Uživanje alkohola ob zdravljenju (zlasti pri paracetamolu) lahko poveča tveganje za resne toksične učinke na jetra.
Nasveti za pravilno uporabo
- Zdravila vedno pogoltnite z večjo količino navadne vode (približno 2 dcl).
- Zdravil s prirejenim sproščanjem (gastrorezistentne tablete, tablete s podaljšanim sproščanjem) ne drobite, ne razpolavljajte in ne odpirajte kapsul.
- Natančno preberite priloženo navodilo za uporabo (poglavje: "Kako jemati zdravilo").
- Pri trajnem jemanju več zdravil se posvetujte z farmacevtom o izdelavi Osebne kartice zdravil.
tags: #solata #in #tablete #proti #strjevanju