Projekt "Poletje v zgodbi" je nastal kot iniciativa urednika Zdravka Duše, ki je v poletnih mesecih leta 2001 v medijih zasledil novico, da je ugledni francoski dnevnik La Monde francoskim pisateljem naročil pisati novele, primerne za objavo v sobotni bralni prilogi časnika. Med objavljenimi novelami je bilo tudi v francoščini napisano delo avtorice slovenskega rodu Brine Švigelj Merat. Zdravko Duša je avtorico povabil k objavi te zgodbe v slovenskem časniku Delo.
Začetki in razvoj projekta
Prevod zgodbe je izšel v soboto, 1. avgusta, kot posebna stran, ki jo je moral bralec še nekajkrat prepogniti in razrezati, da je dobil snopič manjšega formata. Urednik je objavo prve kratke zgodbe komentiral z besedami: "Prevod zgodbe je izšel v soboto, 1. avgusta, kot posebna stran, ki jo je moral bralec še nekajkrat prepogniti, kot so delali v starih časih, in razrezati, da je dobil snopič manjšega formata."
Pri projektu je sodelovalo časopisno in založniško podjetje Delo, finačno ga je podprla družba Mobitel, največji vsebinski pečat pa sta mu dala prav Zdravko Duša in Cankarjeva založba v Ljubljani. Tako so v mesecu juliju leta 2002 v Delu kot sobotna poletna bralna priloga začele izhajati kratke zgodbe. Enkrat tedensko je bila v časniku objavljena bodisi kratka zgodba domačega bodisi tujega avtorja.
Vsebina in avtorji zbirke
Med letoma 2002 in 2007 ter v letu 2009 je bilo vsako poletje v Delu objavljenih od osem do devet kratkih zgodb. Glavni namen projekta je bil predvsem "predstaviti najboljše domače in tuje ustvarjalce" - najprej z objavo v časopisnem mediju, nato pa še z izdajo zgodb v knjižni obliki. Urednik Zdravko Duša je od povabljenih avtorjev zahteval, da prispevajo še neobjavljeno, najraje pa kar posebej za to objavo napisano besedilo.
Celotno zbirko sestavljajo kratke zgodbe 60 različnih domačih in tujih avtorjev, med katerimi so bili Vinko Möderndorfer, Dušan Merc, Jani Virk, Milan Dekleva, Kajetan Kovič, Nejc Gazvoda in Andrej Lupinc. Zbirka tako vsebuje 31 kratkih zgodb slovenskih piscev (52 % vseh besedil) in 29 kratkih zgodb tujih ustvarjalcev (48 % vseh besedil). Med izbranimi prevladujejo moški avtorji, ki so prispevali 40 zgodb; 20 zgodb pa so napisale ženske avtorice, kar predstavlja 33 % vseh besedil.
Od slovenskih avtorjev, ki so prispevali kratke zgodbe, sta bila dva rojena v 30. letih, pet jih je bilo rojenih v 40. letih, sedem v 50. letih, trinajst v 60. letih, dva v 70. letih in dva v 80. letih 20. stoletja. Med izbranimi slovenskimi pisci je tako največ avtorjev (64 %) rojenih med letoma 1950 in 1970.
Mednarodna razsežnost
Urednik Zdravko Duša je tuje ustvarjalce izbral s pomočjo prevajalcev, ki so dobro poznali literarna dogajanja v tujini. V slovenščino so zgodbe prevedene iz osmih različnih jezikov, avtorji pa prihajajo iz enajstih različnih držav. Sedem kratkih zgodb je prevedenih iz nemščine, pet iz angleškega jezika, štiri iz srbščine, tri iz španščine in ruščine, dve zgodbi sta prevedeni iz hrvaščine in po ena iz bolgarskega jezika ter poljščine. Med izbranimi tujimi pisci prevladujejo avtorji slovanskega rodu (16), čeprav po številčnosti prevodov iz posameznih slovanskih jezikov to ni očitno, saj mnogi živijo v tujini in ustvarjajo v angleškem ali nemškem jeziku. Pri prevajanju v slovenščino je sodelovalo 23 različnih prevajalcev, največ prevodov iz nemščine je prispeval Slavko Šerc. Ena izmed zgodb je delo slovenskega zamejskega pisatelja, ena pa delo slovenske izseljenke, živeče v Argentini.
Zbirka kratke proze Poletje v zgodbi je sestavljena iz sedmih zvezkov (Poletje v zgodbi I-VII), ki skupno vsebujejo 60 kratkih zgodb, dolgih okrog 5000 besed. Vsaka izmed njih je opremljena s črno-belo fotografijo avtorja in s kratkim odstavkom o njegovem življenju ter delu. Fotografski portreti so avtorsko delo Tomaža Gregoriča, ki je avtorje fotografiral osebno. Urednik Zdravko Duša se spominja: "Spominjam se, da sem ga spremljal, ko je šel v Sarajevo fotografirat Nenada Veličkovića, in v Prago, kjer je naredil portret Michala Viewegha." Pri tehničnem oblikovanju knjižnih izdaj so sodelovali tudi Rok Kapun, Jelka Pokovec, Ervin M. Hladnik, Staša Pihlar, Matej Nemec in Ranko Novak.
Knjižne izdaje in odziv javnosti
Urednik Zdravko Duša je odločitev za knjižne izdaje pojasnil z besedami: "Odziv je bil dober, vendar se mi je zdelo, da je med septembrom in poletjem naslednjega leta predolga praznina, ko projekt utone v pozabo." Zato so se objavljene kratke zgodbe vsako leto izdale še v knjižni obliki. Vsako jesen, v času Slovenskega knjižnega sejma, so tako zgodbe izšle v sedmih zvezkih pod naslovom Poletje v zgodbi v obdobju med letoma 2002 in 2009. Idejni avtor in najaktivnejši člen projekta ter tudi urednik nastale "antologije kratke zgodbe" je bil Zdravko Duša.
Pregled posameznih zvezkov
- Prvi zvezek je izšel novembra leta 2002, imel je 187 strani in vseboval osem kratkih zgodb (štiri slovenske in štiri prevedene). Prva zgodba je bila prvič objavljena 6. julija 2002 v 153. številki Dela, osma pa 24. avgusta 2002 v 194. številki.
- Drugi zvezek je izšel novembra leta 2003, imel je 248 strani in bil sestavljen iz štirih zgodb slovenskih in petih zgodb tujih avtorjev. Prva zgodba je bila prvič objavljena 5. julija 2003 v 153. številki Dela, deveta pa 30. avgusta 2003 v 200. številki. V njem je bila tudi zgodba Janice Galloway "Zdravilo", prevedena iz angleščine.
- Tretje nadaljevanje je izšlo leta 2004, imelo je 190 strani in vsebovalo devet kratkih zgodb (pet slovenskih in štiri tuje). Prva zgodba je bila prvič objavljena 3. julija 2004 v 153. številki Dela, deveta pa 28. avgusta 2004 v 201. številki.
- Četrti zvezek je izšel leta 2005 in obsegal 193 strani, sestavljen iz petih kratkih zgodb slovenskih in štirih kratkih zgodb tujih avtorjev. Prva zgodba je bila prvič objavljena 2. julija 2005 v 151. številki Dela, deveta pa 27. avgusta 2005 v 198. številki.
- Peto nadaljevanje je izšlo leta 2006, zvezek je imel 178 strani in vseboval devet kratkih zgodb (pet slovenskih in štiri tuje). Prva zgodba je bila objavljena 1. julija 2006 v 150. številki Dela, deveta pa 26. avgusta 2006 v 197. številki.
- Šesti zvezek je izšel v letu 2007 in bil sestavljen iz štirih slovenskih in štirih prevedenih tujih kratkih zgodb. Prva je bila objavljena 7. julija 2007 v 154. številki časnika Delo, osma pa 25. avgusta 2007 v 195. številki.
- Zadnji zvezek pod naslovom Poletje v zgodbi je izšel leta 2009 v Novi Gorici. Združeval je osem kratkih zgodb štirih slovenskih in štirih tujih avtorjev in avtoric. Prva zgodba je bila 4. julija 2009 objavljena v 152. številki Dela, osma pa 29. avgusta v 199. številki Dela. V njem je bila tudi zgodba Vladimirja Arsenijevića "Song to Mr.".
Sprejem in kritika
Zdravko Duša je bil mnenja, da so slovenski bralci projekt kratke zgodbe v Delu dobro sprejeli. Projekt je bil dobro oglaševan; v začetku julija, pred objavo prvega besedila, je Delo vsako leto predstavilo celoten nabor kratkih zgodb, nato pa še vsak teden znova z vidnim oglasom napovedovalo novo sobotno "literarno poslastico". Tudi vsakoletno izdajanje kratke proze v knjižni obliki je bilo deležno pozitivnega odziva, saj so knjižice izhajale jeseni, v času Slovenskega knjižnega sejma, uredništvo pa je pripravilo pogovore z nekaterimi avtorji in navdušilo javnost.
Pomemben odmev je bil članek Matjaža Brulca z naslovom "O ljubezni in poletju v zgodbi dve", objavljen januarja leta 2004 na spletni strani Radia Študent. Članek je predstavljal kritiko drugega zvezka kratkih zgodb Poletje v zgodbi II, ki je izšel leta 2003. Brulc je založniški projekt izdajanja kratkih poletnih zgodb v žepnoknjižni obliki označil kot pohvale vreden projekt, ki nudi bralcu veliko literarnih užitkov. Poudaril je, da je bil glavni cilj urednika in njegovih sodelavcev predvsem približati prozna besedila slovenskih in tujih avtorjev bralcem ter tako izboljšati bralne navade slovenskega bralca. Brulc ni videl teh kratkih zgodb kot tipičnega lahkotnega poletnega branja, temveč je močno pohvalil urednikov izbor. Dejal je, da je Zdravko Duša uspešno izbral zgodbe priznanih in dobro uveljavljenih domačih in tujih avtorjev, ki bralcu postrežejo z resnimi, a ne dolgočasnimi in napornimi temami, ki bi bile neprimerne za poletno branje. Svoj prispevek je zaključil z besedami: "Poletje v zgodbi II. ni zgolj nabirek odlične kratke proze od tu in tam."
Vinko Möderndorfer: Odmeven avtor in njegov opus
Vinko Möderndorfer je eden izmed pomembnih avtorjev, ki so prispevali k projektu "Poletje v zgodbi" v Sobotni prilogi Dela. Kot priznan slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist ter gledališki in filmski režiser je Möderndorfer, prejemnik več kot petdesetih nominacij in nagrad, med drugim Župančičeve, Borštnikove, Ježkove, Grumove, Rožančeve in Prešernovega sklada, s svojim delom obogatil slovensko literarno sceno.
V romanu Nespečnost (Cankarjeva založba, 2006) je zapisal: "Pesniki imajo do samote in pa vremena prav poseben, nekako nenaraven odnos. Vreme in samoto jemljejo zelo osebno." V istem romanu se je dotaknil tudi globine preteklosti in njenega vpliva na posameznika: "Živim pa seveda tudi zgodbo svojega deda, ki se je kljub moji otroški brezbrižnosti v meni naselila kot podoba časa, ki ga nisem doživel, vendar je v drobcih, slikah, besedah, nedokončanih pripovedih vstopil vame in me zaznamoval … Nič ne zaznamuje bolj kot nerazčiščena preteklost, kot trpljenje, ki ni doživelo očiščenja in se neizživeto seli na mlajše rodove in naprej in naprej …"
Möderndorfer je preteklost nadvse temeljito obdelal tudi v romanu Druga preteklost (Goga, 2017), osemstostranski zgodovinski freski. Ta roman, ki je jeseni v režiji Luke Marcena zaživela na odru SLG Celje, je bila pred kratkim del tekmovalnega programa 54. tedna slovenske drame. Zgodba zaobjema dogajanje med letoma 1930 in 1989 v izmišljenem slovenskem kraju Dolina, kjer se sin slovenskega župana in hči nemškega veleposestnika zaljubita, kar sproži kruto kolesje zgodovine.
tags: #sobotna #priloga #dela #kje #ustvarjajo #moderndorfer