Nakupovanje sadja in zelenjave je lahko frustrirajoče doživetje, še posebej, če naletite na prezrele banane, nagnita jabolka ali vzkaljen krompir. Čeprav so to živila, ki lahko zdržijo več dni, se kupci v trgovinah pogosto srečujejo z izdelki, ki se zdijo stari in neprivlačni. Trgovinam se ne splača zavreči izdelkov, ki se ne prodajajo, zato se pogosto poslužujejo različnih tehnik, da bi jih kupci čim hitreje vzeli s polic. Druga taktika je izogibanje obnavljanju zalog na policah s svežimi izdelki, dokler se starejši izdelki ne prodajo, da bi tako zmanjšali izgube.
Nasveti za kupce pri izbiri svežega sadja in zelenjave
Čeprav trgovine z različnimi triki pospešujejo prodajo starejših izdelkov, kupci niso nemočni. Vsak nakup je priložnost, da skrbno izberete in zagotovite najboljšo kakovost za svoj denar.
Strategije za iskanje svežih izdelkov
- Poglejte dno in zadnjo stran polic: Najbolj sveže sadje in zelenjavo pogosto najdete pod starejšimi izdelki ali na zadnji strani zabojev.
- Prosite zaposlenega, naj prinese novo blago: Čeprav je odvisno od pravilnika trgovine, ne škodi, če vprašate. Če je na zalogi sveže blago, lahko dobite izdelke boljše kakovosti.
- Razmislite o namenu nakupa: Če nameravate sadje in zelenjavo uporabiti takoj, je morda prezrelo sadje boljše za kuhanje ali pripravo smutijev.
- Opazujte vedenje zaposlenih: Če vidite, da premikajo izdelke naokoli, ne da bi dodali nove, je to lahko znak, da trgovina uporablja taktiko za skrivanje svežih izdelkov.
Pravni in tržni standardi za sadje in zelenjavo
Tržni standardi za sveže sadje in zelenjavo se uporabljajo na vseh stopnjah trženja. Proizvodi se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla. Za označevanje proizvodov in njihovo kakovost je odgovoren imetnik proizvodov.
Regulativni okvir EU
Trženje svežega sadja in zelenjave poteka v skladu s predpisi EU, ki za vse države članice za sektor sadja in zelenjave nalagajo obvezno uporabo pravil iz uredbe (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 določa podrobna pravila za uporabo uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, ob upoštevanju priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi (UNECE, OECD). Poleg tega je treba upoštevati tudi uredbo (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje.
Posebni in splošni tržni standardi
Sadje in zelenjava, za katera ne velja posebni tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom iz Uredbe Komisije št. 543/2011.
Proizvodi z obveznimi posebnimi tržnimi standardi
Posebni tržni standardi se obvezno upoštevajo za:
- jabolka
- agrume
- kivi
- solato
- kodrolistno endivijo in endivijo eskariol
- breskve in nektarine
- hruške
- jagode
- papriko
- namizno grozdje
- paradižnik
Izdelki, za katere tržni standardi niso zahtevani
Za naslednje proizvode se ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:
- negojene gobe
- kapre
- grenki mandelj
- neoluščene mandlje
- neoluščene lešnike
- oluščene orehe
- pinjole
- pistacije
- makadamijo
- pekan
- druge oreške
- posušene rajske smokve
- posušene agrume
- mešanice tropskih oreščkov
- mešanice drugih oreščkov
- žafran
Uvoz in nadzor kakovosti
Pošiljke svežega sadja in zelenjave, ki se uvažajo iz tretjih držav, morajo biti skladne s tržnimi standardi ali drugimi standardi, ki so jim vsaj enakovredni. Delegirana uredba (EU) 2023/2429 določa pravila o tržnih standardih za sadje, zelenjavo, predelane sadne izdelke in banane. Izvedbena uredba (EU) 2023/2430 pa določa pravila za preverjanje skladnosti pošiljk.
Preverjanje skladnosti pošiljk
Skladno z novimi pravili se pošiljke preverjajo po posebnih tržnih standardih za naslednje vrste:
- jabolka
- agrumi
- kivi
- breskve
- nektarine
- hruške
- jagode
- papriko
- namizno grozdje
- paradižnik
- solato
- kodrolistno endivjo in endivjo eskariol
- banane (razen banane namenjene predelavi)
Za vse druge vrste velja splošni tržni standard. Tržni standardi se ne zahtevajo za sadje in zelenjavo, namenjeno industrijski predelavi, živalski krmi ali drugi neživilski uporabi, vendar pošiljka mora biti ustrezno označena z npr. „namenjeno za predelavo“ ali „za živalsko krmo“. Prav tako standardi ne veljajo za nekatere posebne proizvode, kot so negojene gobe, kapre, grenki mandlji, oreški, sušeni agrumi, posušene rajske smokve, mešanice oreščkov in žafran.
Pristojni organ in postopek nadzora
Pristojni organ za področje je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Sveže sadje in zelenjava, za katere se opravlja nadzor kakovosti po posebnih tržnih standardih, se preverjajo pred sprostitvijo v prosti promet ali ob izvozu. Pregled opravi inšpektor UVHVVR na mejnih vstopnih točkah EU (npr. Luka Koper, Letališče Jožeta Pučnika) ali drugih uradno določenih kontrolnih točkah v Sloveniji. Carinski organ sprosti pošiljko v promet na podlagi Potrdila o skladnosti s tržnimi standardi EU.
Izzivi in pomen sledljivosti v dobavni verigi
Danes je najpomembnejše zaupanje. In prav potrošniki želijo vedeti in zaupati hrani, ki jo dobijo v restavraciji ali v trgovini, da je ta varna in sveža. Dostop do pravilnih podatkov vsem partnerjem v verigi je ključ, da lahko zagotovimo hiter odpoklic. Obstajajo številni izzivi, s katerimi se morajo spoprijeti podjetja, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi svežega sadja in zelenjave. Od trenutka, ko izdelek prvič dozori, se začne dirka, da izdelek čim hitreje pripeljemo na prodajno polico.
Pogosti izzivi
- Prezrelost: Preveč dozorelo sadje in zelenjava lahko izgubi okus, hranila in povzroči zdravstvene težave.
- Vremenske težave: Naravne nesreče lahko uničijo pridelke in upočasnijo dostavo. Če pride do zamud, bo prevozniško podjetje običajno storilo vse, da bo hrana vseeno prišla v trgovino, četudi je to pozneje, kot je bilo prvotno želeno.
Pomen informacij in komunikacije
Za proizvajalce in kupce je pomembno, da lahko ves čas vedo, kje so njihovi izdelki, da se izognejo prekomernemu ali premajhnemu naročanju. Dobra komunikacija lahko pomaga tudi pri krepitvi odnosov med kupcem in prodajalcem. Predpogoj, da se uspešno spopademo z izzivi, pa je, da so podatki na deklaracija za sveže sadje in zelenjavo pravilni in skladni z zakonodajo. Več o zakonodajnih vidikih označevanja si lahko preberete na strani Kakovost in označevanje sadja in zelenjave, ki jo je pripravilo MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.
Metode inšpekcijskega nadzora in označevanje v maloprodaji
Ta pravilnik ureja metode inšpekcijskega nadzora, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti svežega sadja in zelenjave s tržnimi standardi v maloprodaji za izvajanje Uredbe Komisije (ES) 1148/2001 z dne 12. junija 2001 o preverjanju skladnosti s standardi trženja, ki se uporabljajo za sveže sadje in zelenjavo.
Opredelitve pojmov
- Lokalni trg: nespecializirane prodajalne (npr. premični prodajni objekti, kot so premična stojnica, stojnica, potujoča prodajalna, priložnostna prodaja na sejmih, shodih in prireditvah), specializirane prodajalne, trgovina na drobno po pošti ali internetu ter druga trgovina zunaj prodajaln in tržnic (npr. prodaja od vrat do vrat, prodaja v prodajnih avtomatih, avkcijska prodaja, prodaja preko potujočih zastopnikov).
- Nepakirano sveže sadje in zelenjava: sadje in zelenjava, ki nista pakirana, lahko pa sta preložena v embalažo majhnih dimenzij.
- Sveže sadje in zelenjava v razsutem stanju: nepakirano sadje in zelenjava, ki sta na prodajnem mestu v embalaži velikih dimenzij.
- Zmanjšan vzorec: količina svežega sadja in zelenjave, vzeta iz velikega vzorca, katerega velikost je zadostna za oceno posameznih parametrov serije.
- Tržni standard: standard, ki je določen v skladu z 2. členom Uredbe Sveta (ES) 2200/96 o skupni tržni ureditvi za sveže sadje in zelenjavo.
Označevanje in vzorčenje
Vsaka enota predpakiranega sadja in zelenjave je tudi prodajna enota in mora biti označena v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje predpakiranih živil, in v skladu z ustreznim tržnim standardom. Inšpektor odvzame osnovne vzorce na naključno izbranih mestih v seriji, kjer to ni mogoče, pa se odvzemno mesto izbere naključno iz dosegljivega oziroma dostopnega dela serije. Iz osnovnih vzorcev se z združevanjem in premešanjem oblikuje velik vzorec, katerega se uporabi za ugotavljanje parametrov kakovosti po ustreznih tržnih standardih. Velikost zmanjšanega vzorca se omeji na najmanjšo količino, ki je nujna za oceno posameznih parametrov serije.
Vrste transportnih etiket
Za zagotavljanje sledljivosti se uporabljajo različne transportne etikete:
- Transportna etiketa s kodno simbologijo GS1-128 (fiksna vsebina): vsebuje GTIN izdelka in LOT. Dopolnilna simbologija je GS1 DataMatrix, ki vsebuje GTIN izdelka, LOT in državo porekla.
- Transportna etiketa s kodno simbologijo EAN-13 (fiksna vsebina): vsebuje GTIN izdelka. Dopolnilna simbologija je GS1 DataMatrix, ki vsebuje GTIN, LOT in državo porekla.
- Transportna etiketa s kodno simbologijo GS1-128 (spremenljiva vsebina): vsebuje GTIN izdelka, neto vsebino in LOT. Primeri so krompir, pakiran v standardizirane egalizirane vreče 10 kg (45 vreč na paleti) ali jabolka v rinfuzi v zabojih s spremenljivo vsebino (približno 10 kg, 30 zabojev na paleti).
Predpone z oznako "nacionalno" se lahko v kombinaciji s 5-mestno nacionalno referenco uporabljajo samo v Sloveniji in v drugih državah niso veljavne.
tags: #smernice #trgovinske #sadje #in #zelenjava