Rod Ipomoea, kamor spada sladki krompir, izvira iz tropskega predela Južne Amerike in obsega zelo velik spekter različnih vrst in sort. Rastlina je bila udomačena pred 5000 leti in so jo že v zgodnjih obdobjih uporabljali kot pomembno sestavino v prehrani.
Sladki krompir (Ipomoea batatas), znan tudi kot batata, spada v družino slakovk (Convolvulaceae), kar ga bistveno loči od navadnega krompirja, ki ga gojimo pri nas in spada v družino razhudnikovk (Solanaceae). Zaradi svojega tropskega izvora potrebuje sladki krompir povsem drugačne pogoje za rast in shranjevanje. V Evropo so ga prinesli v 16. stoletju, njegovo latinsko ime "batatas" pa je dalo ime angleški besedi "potato" in italijanski "patata". Danes se sladki krompir v največjih količinah prideluje v Srednji in Južni Ameriki, na Tajskem, Japonskem in v Indoneziji.
Okrasne sorte sladkega krompirja
Značilnosti in uporaba
V cvetličnih zasaditvah že nekaj let ni samo cvetje tisto, ki je deležno naše pozornosti. Tudi na balkonih in v okrasnih posodah najde svoje mesto čedalje več rastlin, katerih glavna okrasna vrednost so listi. Ena izmed najopaznejših strukturnih rastlin v enoletnih zasaditvah je prav sladki krompir (Ipomoea batatas).
V javnih nasadih je sladki krompir zelo dobrodošla popestritev gredic, tako zaradi izrazitih barv kot tudi bujne rasti. Okrasne sorte so zanimive predvsem zaradi rumenozelenih in bordo rdečih okrasnih listov, ki so dosti večji od prvotnih sort. Poznamo srčaste in deljene oblike v obeh barvah. Znano je, da so srčaste oblike nekoliko daljše od zvezdastih oz. deljenih.
Nekatere sorte tudi cvetijo, vendar so cvetovi navadno zanemarljivi, saj se pri okrasnih sortah bolj osredotočamo na liste. Najlepše se obnese v koritu, seveda v kombinacijah z ostalimi rastlinami, lahko pa tudi v večjih, delno senčnih parkovnih zasaditvah.
Zaradi čudovitih oblik in barv listov je sladki krompir dobrodošla popestritev gredic in balkonskih zasaditev. Pri nas je v nekaj letih postal najbolj iskana rastlina za zasaditev cvetličnih korit, takoj za pelargonijami. Pri tem velja opozoriti, da gomolji sladkega krompirja, ki so veliki, v cvetličnih koritih in posodah zavzamejo veliko prostora. To moramo upoštevati pri izbiri posode že spomladi, saj lahko plastična korita ob pomanjkanju prostora hitro počijo.
Sajenje in oskrba okrasnih sort
Okrasni sladki krompir je primeren za polsončne ali senčne lege. Obnese se tudi na soncu, a tam potrebuje nekoliko več vode oz. zemlje, da se prehitro ne izsuši. Rastlina hitro pokaže pomanjkanje vlage. Paziti moramo tudi, da na sončnem mestu ne zalivamo direktno po rastlini, saj to lahko povzroči ožgane liste.
Pomladi ne prenaša prav nizkih temperatur, zato jo zaščitimo s kuvertanom, dokler ni najnižja temperatura nad 10 °C. Jeseni se nam tega ni treba bati, saj je rastlina že utrjena. Pri vrstah z večjimi listi je priporočeno sajenje pod streho, saj lahko močan naliv ali toča te liste poškodujeta, pri deljenih listih pa to ne predstavlja ovir.
Ker so si sorte tako zelo različne med seboj, je dobro vedeti, kako raščave so. Za nasvet se obrnite na vrtnarja, ki že ima izkušnje s sorto, ki vam je všeč ali jo glede na želeno zasaditev potrebujete. Na splošno velja, da je pisanolistna sorta najmanj raščava, tudi na pogled je bolj vitka od drugih. Pri drugih se rast razlikuje od sorte do sorte, tudi glede na barvo ali obliko listov. Čeprav trikrpaste sorte delujejo bolj čokato, se lahko zgodi, da vas kakšna preseneti tudi z dolžino. Na splošno pa so srčaste sorte daljše rasti, z izjemo rumenolistne, ki zraste krajša kot zeleno- in črnolistna različica.
Vendar ni vse odvisno le od sorte. Še kako pomembna je redna oskrba, tako z vodo kot tudi s hranili. Še tako bujna sorta ne bo nikoli blestela, če jo bomo imeli 'na dieti'.
Gojenje užitnega sladkega krompirja
Priprava sadik
Sorte sladkega krompirja se razlikujejo po barvi gomoljev (oranžen, vijoličen, bel) in tudi po barvi nadzemnih delov rastline (zelena, vijolična). Sladki krompir pridelujejo na poljih, tako kot pri nas običajni krompir. Sorte so različne, prevladujejo tiste z zeleno obarvanimi listi. Na novozelandskih tržnicah prodajajo več sort sladkega krompirja z različno obarvanimi gomolji, ki se, odvisno od sorte, razvijejo tudi v ujetništvu.
Ko začnemo z vzgojo sladkega krompirja prvič, najenostavneje kupimo sadike ali pa si vzgojimo sadike iz gomoljev. Priporočamo nakup ekoloških gomoljev, ki zaradi potreb skladiščenja niso bili tretirani proti brstenju. Če že imamo svoj pridelek ali ga dobimo od drugih vrtnarjev, uporabimo lastne gomolje pretekle sezone, ki so se najbolje skladiščili. V obeh primerih izberemo čvrste, nepoškodovane primerke. Iz enega gomolja dobimo med 5 do 10 poganjkov (sadik).
Vzgoja poteka na svetlem mestu s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Z vzgojo sadik pričnemo v mesecu marcu ali aprilu, tako da gomolj sladkega krompirja do polovice namočimo v vodo. Konec marca ali v začetku aprila izbrane gomolje do polovice namočimo v vodo, tako da po sredini nabodemo najmanj 3 zobotrebce in ostane polovica gomolja izven kozarca, polovica pa v kozarcu. Ni pomembno, kako jih obrnemo.
Na njih bomo v dveh tednih opazili brste vijoličnih barv. V roku 30 dni se bodo razvili v posamezne zelene poganjke, ki na pogled spominjajo na slak. Ko poganjki zrastejo 5 do 10 cm v višino, jih ločimo od gomolja. Poganjek primemo tik nad mestom, kjer izrašča iz gomolja, in ga odtrgamo. Navadno se ob tem odtrga tudi manjši del gomolja okoli baze poganjka, kar ni nič narobe. Poganjke potaknemo vsakega v svojo srednjo sadilno enoto, kjer naprej raste v substratu. Odlična izbira je COMPO Sana zemlja za setev in zelišča. Matičnih gomoljev ne zavržemo, saj vseh poganjkov ne razvije enako hitro in bodo nekateri manjši rastli še naprej.
Sadike rastejo in razvijajo svoj koreninski sistem ves maj. Utrjujemo jih skupaj s plodovkami, a jih na prosto presadimo kasneje. Če imamo vrtni rastlinjak, jih imamo brez težav v njem od sredine maja. Le v primeru nočnih temperatur pod 5 °C jih čez noč iz rastlinjaka raje prestavimo v notranje prostore.
Sajenje na prosto in oskrba
Sladki krompir potrebuje za svojo rast tople pogoje, zato ga na prosto sadimo šele maja/junija, ko so tudi nočne temperature nad 10 °C. Nekakšen mejnik so pri tem ledeni možje. V maju ali juniju, ko so dnevne in nočne temperature nad 10 °C, jih presadimo na prosto. Sadike sladkega krompirja presadimo na prosto konec maja ali v začetku junija, ko so rastline visoke najmanj 20 cm, saj potrebuje tople dni in noči.
Za zagotovitev lepih, debelih gomoljev mu zagotovimo rahlo in humusno zemljo. V zbitih tleh bodo njegovi gomolji tanki in ukrivljeni. Zato mu pripravimo posebno gredo, kjer bo čim bolj debelil svoje gomolje. Kombiniramo lahko z mivko v spodnjih plasteh in kompostno zastirko na vrhu. Višina takšne grede naj bo najmanj 20 cm.
Na gredo jih sadimo v eno vrsto (po sredini). Skupaj z vrtnimi potmi tako na 75 cm široki gredi pridobimo 120 cm medvrstne razdalje, na širši, 100 cm široki gredi, pa 150 cm. V vrsti si rastline sledijo na vsakih 30 cm. S takšno razdaljo poskrbimo, da ima za svojo razrast dovolj prostora, saj se z nadzemnim delom bujno razširi.
Sladkemu krompirju je potrebno zagotavljati tudi stalno vlažno zemljo. Po presaditvi sadik na prosto jih zalivamo teden dni, dokler se dobro ne ukoreninijo. Nato zalivamo po potrebi, pogosteje le v res sušnem poletju. Površino ob sadikah (levo in desno od vrste) takoj zastremo s kartonom ali papirjem, lahko tudi z agrotekstilom. S tem v tleh zadržujemo vlago, nimamo težav s pletjem ter preprečimo, da bi se rastlina ukoreninjala iz nadzemnega dela, s čimer bodo gomolji pri glavnih koreninah debelejši. Preden gredo slak prerase, moramo ploskovno zastirko dobro obtežiti, da nam je ne odpihne, nato zastirko s svojo maso obteži rastlina sama.
Če bo v začetku rasel nekoliko počasneje, nič ne dé, saj najhitreje raste v vročih obdobjih. Sladki krompir navadno gojimo samostojno, saj se nadzemni deli plazijo po tleh ter prerastejo celo gredo (in še vrtne poti). Imamo pa na isti gredi možnost izkoristiti rast nad sladkim krompirjem, v višino. Vse do pobiranja imamo z rastlino zelo malo dela, še posebej, če smo gredo zastrli. Zgolj ob mestu, kjer rastlina izrašča iz tal, redno odstranjujemo morebiten plevel. V avgustu rastline že dosežejo vrtne poti.
Zaščita pred škodljivci
Ker je sladki krompir hrana tudi voluharju, je bolje, da že pri pripravi grede razmišljamo o preventivi. Za zaščito pridelka je idealna kovinska mreža na dnu takšne grede. V izogib prisotnosti voluharjev in strun, ob sajenju sladkega krompirja potrosimo s Soil Tonic G (200 g/10 m2). Sladki gomolji teknejo voluharju, prav tako luknje v gomolje naredijo bramorji.
Del zaščite na gredi nam predstavlja gosta kovinska mreža, ki je pritrjena na dno njenega okvirja. V skrajnem primeru mu onemogočimo dostop do sladkega krompirja tako, da na gredi postavimo vrtne loke, preko katerih napnemo protitočno mrežo. Po celem robu mrežo obtežimo, da ni prehoda. Skupaj z mrežo na dnu dvignjene grede sladki krompir raste kot v nekakšnem dobro varovanem zaporu, a tako preverjeno zaščitimo pridelek. Ker sladkega krompirja vmes ne nabiramo, s sprotnim odpiranjem protitočne mreže nimamo dela.
Žetev in skladiščenje
Sladki krompir je na gredi celo poletje, da dobi kar največ toplote in časa za razvoj gomoljev. Le-te z grede poberemo jeseni pred prvo zmrzaljo. Sladki krompir pobiramo v septembru in oktobru, nujno pred prvo zmrzaljo. V našem okolju je čas za spravilo pridelka konec septembra, lahko pa se zaradi tople jeseni prestavi v november.
Najprej potrgamo in odstranimo vse zelene poganjke, nato previdno izkopljemo gomolje. Iščemo jih in iz tal izvlečemo z rokami. Tudi za skladiščenje potrebuje višje temperature kot navaden krompir. Skladiščimo ga pri temperaturah okrog 15 °C in pri visoki zračni vlagi (85 %).
Hranilna vrednost in kulinarična uporaba
Sladki krompir je trajnica, katere domovina so tropski predeli Amerike. V nasprotju s slakom, v tleh ne bomo našli dolge korenine temveč zadebeljene, s škrobom bogate gomolje, ki so na obeh koncih zašiljeni. Lupina je rumene ali rdeče barve, meso pa je belo, rumeno ali oranžno.
Gomolj vsebuje 70 % vode, 1,5 % beljakovin, 0,5 % maščob, 2,5 % škroba in kar 8 % sladkorja (za primerjavo: navadni krompir vsebuje manj kot 1 % sladkorja). Bogat je tudi z vitamini in rudninskimi snovmi. Zaradi vsega navedenega je povsem razumljivo, zakaj je v nekaterih državah postal pomembna kulturna rastlina.
Sladki krompir lahko uživamo surovega ali ga pripravljamo kot krompir. Iz njega izdelujejo tudi moko, alkohol in sirup. Pri zrelih rastlinah se iz poškodovanega stebla cedi bel mleček.
Različne sorte sladkega krompirja
Če menite, da so si vse sorte sladkega krompirja podobne, se motite! Spomnite se na primer jabolk. Pri sladkem krompirju je zgodba precej podobna! Sorte sladkega krompirja se razlikujejo v barvi lupine (rumena, oranžna, rdeča, vijolična ali sivo-bela), v barvi mesa (bela, rumena, rdečkasta ali oranžna), v teksturi (mehka in vlažna, suha in čvrsta), v obliki (široka do zožena) in v okusu (zmerno do precej sladki).
Spodaj so predstavljene nekatere izmed najbolj priljubljenih ter tudi nenavadnih sort sladkega krompirja, ki so danes na voljo in so po mnenju strokovnjakov med najboljšimi. Povprečno število dni, potrebnih za dosego tehnološke zrelosti, je navedeno poleg vsake sorte, vendar je zgolj informativno, saj različni dejavniki to dobo lahko krajšajo oziroma podaljšujejo (klima, razdalja med sadikami itd.).
Priljubljene sorte
Beauregard (95 dni)
Ima svetlo rožnato ali medeno lupino in suho oranžno meso. Gomolji so enakomerne oblike in zagotavljajo precej dober pridelek (veliki gomolji), so tudi ustrezni za skladiščenje. Gre za odlično novo sorto, ki je bila zelo dobro sprejeta s strani kmetovalcev. Odlikujejo jo ekstremno visoki iznosi (veliki gomolji) z zelo majhnim procentom razpok, hitro dozorevanje in lep videz.
O’Henry (110 dni)
Tudi če nikoli niste bili ljubitelj sladkega krompirja, morate poskusiti to sorto! Edinstven okus spominja na orehe in med. Sline se vam bodo cedile tudi, preden ga vzamete pečenega iz pečice - v času peke bo kuhinjo preplavilo morje mamljivega vonja toplega medu. Meso je zlate barve in sploh ni žilavo, a malce bolj suho kot pri drugih znanih sortah.
Vijoličen sladki krompir (cca 100 dni)
To je fascinantna, še neobjavljena sorta sladkega krompirja z vijolično kožo in vlažnim vijoličnim mesom.
Covington
Je najnovejša sorta, ki so jo pridelovalci dobro sprejeli, tako da predstavlja kar 90 % pridelka sladkega krompirja v Severni Karolini.
Frazier White (90 dni)
Je dedna sorta z belo lupino in zelo sladkim okusom.
Georgia Jet (90 dni)
Ima roza/rdečo lupino in oranžno meso. Omogoča zgodnje pobiranje in bogat pridelek.