Ribiška družina (RD) Kranj se ponaša z več kot stoletno tradicijo, saj so prav v vodah zdajšnje RD Kranj med letoma 1878 in 1889 uspeli umetno vzrediti prve potočne postrvi, kar je dosegel pokojni Ivan Franke, začetnik sladkovodnega ribištva na Slovenskem. Leta 1953 se je RD Kranj preoblikovala v obliko javnega društva z revirji, ki jih ima še danes.
Zgodovina organiziranega ribištva v Kranju
Začetki v Avstro-Ogrski
Sami začetki organiziranega ribištva na območju današnje RD Kranj segajo v drugo polovico 19. stoletja. V obdobju Avstro-Ogrske je med letoma 1878 in 1889 profesor Ivan Franke na Savi pri Okroglem začel z ribogojstvom, kjer je smukal in umetno oplojeval potočne postrvi. Profesor Franke ima tudi velike zasluge za vnos šarenk v slovenske vode.
Obdobje pred drugo svetovno vojno
V času pred drugo svetovno vojno so smeli loviti samo tisti, ki so imeli "koncesijo" za ribolov na območju današnje RD Kranj. V večini so bili to posamezni pomembneži in veljaki, kot na primer gospod Mayer, gospod Majdič, doktor Valič, postaje načelnik Toporiš in drugi. Takratni ribiči so lahko le spremljali "gospodo", jim nosili pribor in plačevali pijačo, saj je bil dostop do ribolova omejen.
Povojno obdobje in Ribiška zadruga
Po drugi svetovni vojni, spomladi 1946, je kmetijsko ministrstvo razdelilo vse vode na Gorenjskem na 15 revirjev, ki so bili združeni v tako imenovano "Ribiško zadrugo". Na vodah, s katerimi upravlja današnja RD Kranj, so takrat bili trije revirji:
- Revir 13: Kokra s pritoki do izvira. V njem so gospodarili gospod Jocif, gospod Bukovnik, gospod Slanc.
- Revir 14: Kokra od Britofa do Save in pritok Rupovščice. V njem so gospodarili gospod Fock, gospod Levičnik, gospod Šiling, gospod Adamič.
- Revir 15: Reka Sava med Kranjem in Medvodami. V njej so "gospodarili" gospod Šimunac, gospod Fock, gospod Levičnik, gospod Preisigner, gospod Eri, gospod Hrovat in gospod Kovačević - oficir JLA, znan kot »ribič« z bombami.
Takrat se je lovilo na vse vrste vab, število ulovljenih rib ni bilo omejeno, le lov z mrežami je bil prepovedan. Lovopust in najmanjša mera sta bila podobna današnjim. Leta 1953 je prišlo do združitve vseh treh revirjev v Ribiško društvo Kranj, ki je pravni naslednik Gorenjske ribolovne zadruge.
Predsedniki RD Kranj v povojnem času
V povojnem času so se kot predsedniki RD Kranj zamenjali gospod Silvo Malenšek, gospod Franc Carl, gospod Jože Marjek, gospod Filip Rome, gospod Ivan Mauser, gospod Miran Bogataj, gospod Bojan Ančik, gospod Primož Bergant, gospod Drago Kokaš. Trenutni predsednik je gospod Jure Meden.
Ribiški revirji RD Kranj
Reka Kokra
Reka Kokra je salmonidna reka, ki izvira v osrčju Karavank. Po svojem izrazitem hitrem alpskem toku se na približno pol poti do izliva v Savo umiri. V njenem zgornjem toku najdemo predvsem potočno postrv, v spodnjem pa tudi lipana in šarenko.
Reka Sava
Reka Sava, ki priteče iz severozahodnega dela Slovenije, po nekaj kilometrih še dokaj hitrega toka priteče v akumulacijsko Mavčiško jezero, kjer se tok umiri. Zgornji muharski del je pravi raj za ribolov na salmonide, kjer si posebno mesto zaslužijo veliki lipani. Vmesni del je zelo bogat z belo ribo, predvsem s podustjo in klenom, kjer si lahko privoščite tudi ribolov na urejeni tekmovalni trasi.
Po hidrocentrali Mavčiče se tok Save ponovno nekoliko okrepi, vendar ga kmalu zaustavi drugo akumulacijsko jezero - Zbiljsko jezero, ki je prav tako odličen revir za lov ščuke, podusti in velikih postrvi.
Bajerji (Ribniki)
Posebno mesto v RD Kranj imajo tudi bajerji, združeni v revirju Ribniki, ki so znani predvsem po ulovih velikih amurjev in krapov.
Turistična ponudba in dejavnosti v okolici Kranja
V mestu Kranj in v okolici bodo tudi drugi člani družine, ki morda niso zagreti za ribolov, našli številne točke za krajše ali daljše izlete. V neposredni bližini se vzpenjajo Kamniško-Savinjske Alpe, možno je kopanje v olimpijskem bazenu, kot tudi obisk znanih turističnih središč, kot sta Bled in Bohinj. Kdor pa uživa v urbanem življenju, lahko obišče Ljubljano, glavno mesto Slovenije, ki je od Kranja oddaljeno le 25 km.