Loška zadruga je ena najpomembnejših zadrug na Gorenjskem, ki združuje več kot 470 članov. Z več kot 120-letno zgodovino od svoje ustanovitve se je zadruga uspešno prilagajala potrebam kmetov iz Škofjeloškega področja, Poljanske doline in Selške doline ter trgu, pri čemer je uspešno kljubovala vsem družbenim in tržnim spremembam.
Kot poudarja direktor KGZ Škofja Loka, Mitja Vodnjov, so ponosni na dolgo pot, ki so jo prehodili do uspeha, ter na odlične izdelke in storitve, ki jih lahko ponudijo svojim strankam. Odločeni so ohranjati kakovost, jo nadgrajevati in izboljševati.
Dejavnosti in predelovalni obrati Loške zadruge
Loška zadruga letno odkupi približno 15 milijonov litrov mleka, od tega dva milijona predelajo v najstarejši slovenski mlekarni - Loški mlekarni. Poleg tega odkupijo več kot 1,3 milijona kilogramov živine in 50.000 kubičnih metrov lesa. Zadruga ima tudi lastno trgovsko mrežo, v kateri člani zadruge in občani radi nakupujejo. Ponosni so, da je večina prodajnih polic založenih z lastnimi izdelki, saj ima Loška zadruga svoje predelovalne obrate:
- Mesnine Bohinja
- Loške mesnine
- Loško mlekarno
- Mesarijo Arvaj
Nakup klavnice v Škofji Loki, ki se je preimenovala v Loške mesnine in se ji pridružili še Mesnine Bohinja ter Mesarija Arvaj, je bila strateška odločitev. Z lastno predelavo mesa oplemenitijo surovino, hkrati pa zagotovijo stalen odkup in plačilo živine kmetom.
Poslanstvo in povezovanje članov
Poslanstvo Loške zadruge je služiti interesom in potrebam članov. Pri poslovnih odločitvah vedno pretehtajo solidarnost in odgovornost do skupne lastnine ter dobrih medosebnih odnosov med zadrugo in člani. Povezovanje članov zadruge in iskanje najboljših možnosti za skupni nastop na trgu je pomembna naloga zadruge.
Sodelovanje na razpisu za podukrep M9.1
S tem namenom so se v Loški zadrugi odločili za sodelovanje na razpisu za podukrep M9.1 "Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju", ki ga je v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na prvi javni razpis leta 2018 so se prijavili z rejci drobnice, leto pozneje pa še z rejci goveda. Razpis je namenjen pospešenemu povezovanju primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvajalcev, s čimer se izboljša položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. S skupnim nastopom naj bi se izboljšal tudi njihov pogajalski položaj.
Sredstva, pridobljena na tem razpisu, naj bi bila porabljena za vzpostavitev skupnih tehnoloških pristopov k prireji in pridelavi, za dvig kakovosti izdelkov ter skupno promocijo, trženje in stroškovno učinkovitost pridelave in predelave za največ pet let. Višina javne podpore za organizacije proizvajalcev je do največ 50.000 evrov letno, za skupine proizvajalcev pa 25.000 evrov.
Uspešno povezovanje rejcev drobnice
Leta 2018 so se na razpisu kandidirali z rejci drobnice. »Povpraševanje po jagnjetini pri večjih trgovskih verigah se je povečevalo, zato so ti iskali primernega dobavitelja večje količine mesa nekajkrat na leto. Odločili smo se povezati rejce drobnice, ki jih je v naši zadrugi kar veliko, vsi pa so do takrat večinoma sami iskali kupce. Povezali smo 48 rejcev drobnice, organizirali predelavo ter uredili logistiko od prevzema jagnjet do končnega porabnika. Tako smo pomagali kmetom in zadovoljili povpraševanje velikih trgovcev.«
Rejci drobnice tako na trgu nastopajo enotno, povečalo se je število kupcev jagnjetine, s tem pa tudi stabilnost prodaje. Pomembno je, da rejci drobnice dosegajo boljšo odkupno ceno, hkrati pa so jih razbremenili pri prodaji in logistiki, zato se lahko posvetijo sami reji. V petletnem obdobju nameravajo še povečati število članov za 5 do 10 odstotkov, hkrati bodo povečali tudi vrednost tržne proizvodnje za najmanj 25 %, učinke pa merili vsako leto sproti.
Povezovanje rejcev goveda
Podobno zgodbo je Loška zadruga nadaljevala tudi pri rejcih govedi. »Na drugi javni razpis za podukrep 9.1 smo leta 2019 prijavili še skupino rejcev govedi. Povpraševanje po slovenski govedini višje kakovosti in znanega porekla se je med porabniki povečalo, zato smo podobno kot pri rejcih drobnice povezali 40 velikih rejcev govedi, ki zagotavljajo preverjeno kakovost in dovolj govedi, da lahko zagotavljamo trgovskim verigam stabilno ponudbo 100-odstotno slovenskih živali vse leto.«
Blagovna znamka "Ko vem, kaj jem"
Kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o. je pod blagovno znamko “Ko vem, kaj jem” povezala pridelke višje kakovosti z manjših kmetij (ekoloških ali s tradicionalnim načinom kmetovanja) in jim ponudila tržni prostor. S tem so povečali ponudbo zdravih, kakovostnih, domačih, na tradicionalen način proizvedenih produktov, po katerih potrošniki vse bolj povprašujejo, ter podprli kmetije, ki so zaradi majhnih količin svoje pridelke največkrat prodajale samo na domu oziroma so se samooskrbovale.