V času, ko globalni prehranski sistemi obvladujejo večji del ponudbe, je pomembno dati večji poudarek lokalnim preskrbnim verigam kot protiuteži. Ne samo z vidika obvladovanja kriznih situacij, temveč tudi in predvsem z vidika ohranjanja raznolikosti, pestrosti, tradicije, izvirnosti, trajnostne naravnanosti in krepitve lokalne ekonomije. Pristop z dobrim zgledom je najboljši, še posebej če ga vodi nekdo, ki to obvlada.
Vloga agrobiznisa in sodelujočih partnerjev
Projekti, kot je Agrobiznis, so za slovenski agroživilski trg izjemno pomembni. S takšnim projektom namreč mnogi podjetni kmetovalci dobijo svoj glas v širši družbi, hkrati pa prek celoletne promocije razvoja podjetništva in inovativnosti v kmetijstvu krepi ozaveščenost javnosti o pomenu samooskrbe v Sloveniji. Kmetijstvo je ena izmed ključnih strateških panog v vsaki državi. Zato kmetovalcem pomagamo pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša sodoben čas, ter jih podpiramo pri iskanju rešitev za ohranjanje konkurenčnosti in povečanje produktivnosti - bodisi z avtomatizacijo, bodisi z digitalizacijo, ki vključujeta nujne investicije v osnovna sredstva. Prav tako spodbujamo ekološko kmetovanje ter vlaganja, ki pripomorejo k večji samooskrbi države.
Mlekarne in tradicionalna pridelava
- Mlekarna Planika je partner projekta Agrobiznis predvsem zaradi usmeritve, ki jo ta projekt zagovarja: proizvodnjo zdrave, varne hrane iz lokalnih surovin na inovativen način.
- V zadružni Mlekarni Celeia so zvesti tradiciji slovenskega mlekarstva in lokalni prireji, ki je v časih v katerih živimo, bolj pomembna kot kdaj koli prej. Razvijajo inovativne pristope za nadaljnji razvoj agroživilstva v Sloveniji, se podpirajo in na področju prehranske samooskrbe predajajo pomembno sporočilo mlajšim generacijam.
Skupina Panvita in Pivka perutninarstvo
- V Skupini Panvita skrbijo, da je pot od pridelave do okusnega in kakovostnega obroka varna, sledljiva in nadzorovana, saj želijo kupcem ponuditi le najboljšo, zdravo in okusno domačo hrano. Pridelujejo in predelujejo jo z velikim spoštovanjem do okolja, kateremu vračajo tisto, kar jim daje.
- V skupini Pivka - Delamaris z veseljem podpirajo projekt agrobiznisa, saj vzpodbuja podjetništvo in povezovanje. Poznavanje trga ter zdrava konkurenca v njih krepi inovativnost; pomoč in solidarnost pa razvoj in rast. Uspešni so lahko le kot povezana skupnost. To je njihova skupna pot - povezovanje celotne verige vse od kmeta in ribiča, preko specializiranih živilskih obratov, do trgovskih polic - vedno vestno, strokovno in odgovorno.
Tovarna olja GEA in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- V Tovarni olja GEA že od leta 1904 gradijo svojo zgodbo na tradiciji in vrhunski kakovosti. S skrbno izbranimi surovinami zagotavljajo kupcem in potrošnikom najvišjo raven kakovosti ter varnosti izdelkov. Agrobiznis prepoznavajo kot pomemben projekt za povezovanje ključnih deležnikov v agroživilski verigi, izmenjavo znanja in odpiranje razprav o prihodnosti slovenskega kmetijstva in živilske industrije. Verjamejo, da lahko le s sodelovanjem, inovacijami in spoštovanjem tradicije soustvarjajo trajnostno ter konkurenčno agroživilsko panogo.
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podpira projekt Agrobiznis, ker je ena od nalog zbornice tudi svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.
Zgodovina in razvoj klobas: Od antike do sodobnosti
Klobasa je živilo, ki se tradicionalno pripravlja iz zdrobljenega mišičastega mesa, slanine, soli in začimb, pri čemer nekatere sorte uporabljajo tudi žita, zelenjavo, kri in drobovino. Pripravljeno maso, meso klobas, napolnijo v črevesje, mehurje ali želodce, razdelijo na posamezne klobase tako, da jih zavežejo s klobasno prejo ali s kovinskimi sponkami iz nerjavečega jekla in, odvisno od vrste, kuhajo s kuhanjem ali pečenjem ali konzervirajo s sušenjem z dodatnim dimljenjem ali brez njega. Za izdelavo klobas meso (predvsem svinjino, govedino in teletino, pa tudi jagnjetino, perutnino (perutninsko klobaso), konj in divjačino) in slanino zmeljejo z mlinom za meso in dodajo začimbe. Klobase in hrenovke so na voljo v različnih dolžinah, težah na enoto in premeru.
Zgodovinski razvoj
Klobasa je bila in je še vedno produkt želje po čim obsežnejši uporabi zaklane živali. Mesu lahko podaljšamo trajnost, če ga predelamo v klobaso. Prve klobase, čeprav ne v današnjem smislu, so bile verjetno narejene v preteklosti, glej Haggis. Prvo kitajsko omembo klobase najdemo okoli leta 589 pr. n. št. Homer v svoji Odiseji omenja vrsto krvavice. Ta s krvjo napolnjena živalska črevesja so grški bojevniki vzeli v boj, da bi prejeli božjo pomoč. Ta zgodba morda pripada legendam. Že stari Grki in Rimljani so znali izdelovati klobase, kot je Lucanicae, ki je tudi primer latinskega izraza za hrano, ki je prišel celo v grški jezik. Od antike se je proizvodnja klobas končno razširila po Evropi.
Vrste klobas
Na slovenskem so jih izdelovali na fevdalnih posestvih vsaj v visokem srednjem veku, v mestih obrtno najkasneje v poznem srednjem veku. Kmečke klobase so prvič pisno omenjene v 16. stoletju.
- Primorske klobase: Primorci izdelujejo krvavicam podobne klobase múlce, te so nesladke, zelenjavne ali sladke. Poleg krvi in naribanega kruha vsebujejo sladkor, cimet, rozine in pinjole. Poleg teh poznajo krodigíne ali kožarice.
- Mesene klobase: Iz najboljših delov mesa so mesene klobase imenovane mesénke ali kranjske klobase. Manj prekajene se jedo kuhane ali pečene, bolj prekajene pa surove, te pogosto hranijo v zaseki. V Istri jim poleg popra, soli in česna dodajo rožmarin, lovor, majaron, orešek, klinčke in kumino.
- Surova klobasa: Sestavljena je iz surovega mesa, slanine in začimb ter se uživa sveža ali konzervirana s sušenjem ali dimljenjem. Pred prekajevanjem poteka proces zorenja, v katerem klobasa pordeči in razvije svojo konsistenco in aromo. V procesu zorenja imajo vlogo tudi mlečnokislinske bakterije, včasih tudi žlahtna plesen. Surove klobase delimo na mazljive in na rezine surove klobase. Tipične mazljive surove klobase so čajna klobasa in čajna salama, ki nista starani ali pa sta starani le kratko.
- Saláma: Podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb.
- Obarjena klobasa: Običajno narejena iz zelo finega mesa klobas, pogosto z dodatkom soli. Mesu klobas dodamo vodo ali led in klobase po morebitnem vročem dimljenju poparijo ali spečejo pri zmerni temperaturi. Mesu klobas lahko dodajo tudi vložke, kot so slanina ali kocke šunke. Znane kuhane klobase so Frankfurter in Wiener, Mortadella in druge. V širšem smislu med obarjene klobase sodi tudi mesna štruca.
- Kuhana klobasa: V glavnem narejena iz sestavin, ki so že kuhane. Šele ko prevladujejo jetra, slanina ali kri, lahko prevlada delež surovin. Kuhane klobase se vežejo preko koaguliranih jetrnih beljakovin in maščobe, ki se strdi med hlajenjem (velja za jetrne klobase), z želejem ali kolagenom, ki se strdi pri hlajenju (velja za želene klobase) ali s koaguliranimi krvnimi beljakovinami in kolagenom, ki nastane iz skorje in se med hlajenjem strdi (velja za krvne klobase - krvavice). Kuhane klobase po polnjenju ponovno skuhamo, včasih pa tudi dimimo. Posamezne specialitete so obogatene tudi z drugimi sestavinami, kot so nekatere vrste salam z oreščki (tudi francoska Saucisson aux noisettes), Palatinatska klobasa s krompirjem in v zadnjem času Käseknacker s sirom ter različni narezki z zelenjavo ali z gobami, večinoma gobe. V sredozemskih državah namesto čebule uporabljajo česen. Druge sestavine so lahko regionalne specialitete, kot so pistacije in žganje v Italiji, sladki kostanj v Franciji ali kirš v Schwarzwaldu.
Kranjska klobasa in mednarodna zaščita
Slovenija si želi, da bi bila kranjska klobasa zaščiten slovenski proizvod v EU, in sicer jo želi registrirati kot zaščiteno označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja. Evropska komisija je v uradnem listu EU februarja objavila vlogo za registracijo kranjske klobase. S tem je začel teči šestmesečni rok, v katerem lahko članice unije in tretje države podajo ugovore na vlogo. Avstrija je napovedala, da bo to možnost izkoristila. Komisija bo ugovore zbirala do 18. avgusta in nato presodila, ali so utemeljeni. Potem bo udeležene države pozvala, naj se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov.
Perutnina Ptuj: Od tradicije do brezmesnih inovacij
David Visenjak je del skupine Perutnine Ptuj že več kot dvajset let in je podjetje, ki ima zdaj že skoraj 5000 zaposlenih na sedmih trgih, dodobra spoznal. V vsem tem času si je to razvojno naravnano podjetje prizadevalo za stalno uvajanje novosti, ki jih potrošniki lahko opažamo na prodajnih policah. Blagovna znamka Poli že dolgo časa ni več le barjena piščančja klobasa, saj je doživela številne pojavne oblike, od lani tudi brezmesne. Blagovna znamka Perutnina Ptuj pa tudi ne predstavlja zgolj svežega mesa, temveč široko paleto izdelkov iz piščančjega mesa, linije Slim & Fit, mariniranih izdelkov ter paniranih in pečenih izdelkov.
Marketinške strategije in izzivi
Perutnina Ptuj je tudi med največjimi oglaševalci v Sloveniji; praktično ne mine mesec, da ne bi o njenih oglaševalskih pristopih poročali tudi v MM-u. Tudi oglaševalskih akcij, ki so se zapisale v slovensko oglaševalsko zgodovino, ne manjka; spomnite se na primer »POLIcaja« ali pa »Poli slona«, ki smo ga po izboru kreativnih direktorjev leta 2012 razglasili za MM-ovo akcijo leta. Lani so vzbudili pozornost tudi s svojo različico pravljice o princeski na zrnu graha, ko so uvedli brezmesni izdelek Poli green, ki temelji na grahovih beljakovinah, letos pa so ljudi spominjali, da je bila Poli prisotna že, ko so bili sami v različnih življenjskih obdobjih. Kako ostati relevanten za potrošnike, je po besedah sogovornika tudi največji izziv, s katerim se soočajo v marketingu. To je sicer večno vprašanje, a v hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva nagel odziv na zahteve trga, je to še toliko večji zalogaj.
Vodenje in razvoj v Perutnini Ptuj
V Perutnini Ptuj so pogosto zamenjali področje dela, predvsem zaradi želje po novih izzivih. Kot analitik tedanje uprave se je David Visenjak ukvarjal tudi s tržnimi analizami in analizo konkurence, tako da mu področje trženja ni bilo neznanka. Prehod v prodajo se je zgodil po čistem naključju. Sprva je bil odgovoren za prodajo na avstrijskem trgu, potem pa za celoten izvoz in je takrat spoznaval vsa izvozna tržišča Perutnine Ptuj. Ta se je širila predvsem s prevzemi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji ter z ustanovitvijo podjetij v Avstriji, Romuniji in Makedoniji. Njegovemu področju odgovornosti se je pozneje pridružilo tudi področje marketinga. Tako v financah kot tudi v marketingu je zelo pomembna disciplina, še posebej za tako velike korporacije, kot je Perutnina Ptuj. Pri tem je mišljena disciplina glede marketinških proračunov, marketinških aktivnosti, povezanosti marketinga in prodaje, sledenja smernicam blagovne znamke in podobno. Kombinacija financ in marketinga se zdi s tega vidika zelo koristna, seveda skupaj z vsemi izkušnjami, ki so se nabrale skozi leta. Pomembno se jim zdi, da so kot vodje odprti tudi za nove ideje, poglede in pristope.
Analiza in merjenje uspešnosti
Spremljajo vse ustaljene kazalnike, od podatkov o tržnih deležih do raziskave o moči blagovnih znamk v vseh kategorijah, kjer nastopajo. Merijo prepoznavnost, vključenost v nakupe, vse do zvestobe na t. i. piramidi moči posamezne blagovne znamke. Čeprav podatke redno analizirajo, pa pravijo, da jih ne vodijo le ti. Pri tem ima veliko vlogo tudi intuicija, ki temelji na izkušnjah in poznavanju kategorij in trgov. Njihovo vodstvo je zelo vešče prodaje in marketinga. Vsem je jasno, da če želijo povečevati tržne deleže, morajo poleg prodajnih aktivnosti vlagati tudi v blagovne znamke. Za vsa svoja tržišča imajo natančne podatke, vedo, kakšni so njihovi tržni deleži in kako jih še povečevati.
Mednarodni doseg in pomen za skupnost
Perutnina Ptuj ima več kot stoletno tradicijo in je pomemben del lokalne skupnosti v vseh državah z vertikalno integrirano proizvodnjo (Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija), hkrati pa je njen doseg mednaroden. V Skupini Perutnina Ptuj, ki deluje na sedmih trgih - poleg Slovenije so to še Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Romunija in Avstrija -, je danes zaposlenih skoraj 5000 ljudi, sodelujejo pa tudi z več kot 500 kooperanti. Skupina Perutnina Ptuj je poslovni subjekt, ki je izjemno pomemben za okolje, v katerem deluje. Po prodaji so v mesno-predelovalni panogi prvi v regiji in več kot 80 odstotkov prodaje predstavljajo lastne blagovne znamke. Skozi generacije je Perutnina Ptuj v svoji panogi postala sinonim za kakovost, pa ne samo za kakovost izdelkov, temveč za kakovost celotne verige, od proizvodnje in distribucije ter poprodajnih storitev do komunikacije s potrošniki. Vse, kar je bilo omenjeno, je neločljivo povezano med seboj; če nimate kakovostnega izdelka, ne morete imeti odličnega odnosa s kupci, in nasprotno. To verigo v Perutnini Ptuj gradijo že zelo dolgo in dokaj zgodaj so prepoznali tudi moč marketinga. Marketing so strateško začeli razvijati na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, s tem pa tudi dve blagovni znamki - Perutnino Ptuj in Poli. Ne mine leto, da ne bi na prodajne police postavljali novih, inovativnih izdelkov.
Razvojna naravnanost in inovativnost
Ideje pogosto črpajo iz trgov, na katerih so prisotni. Delujejo tudi v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji, kjer nastajajo trendi tudi v perutninarski panogi. Izdelki, ki so tam priljubljeni, se počasi širijo proti Evropi, od Skandinavije potujejo proti našemu ozemlju. Seveda so navade in preference potrošnikov različne, tudi trgovina je drugače koncentrirana, pa vendarle je to način porajanja potrošniških trendov. V Veliki Britaniji so, na primer, zelo priljubljeni že pripravljeni obroki, ki se prodajajo v trgovinah in ki jim tam namenjajo precej prostora, saj se ljudje večinoma prehranjujejo na takšen način. Pri nas še ni tako in v trgovinah najdemo zelo malo izdelkov, ki so že pripravljeni tako, da bi jih ljudje lahko takoj uporabili za pripravo hitrih obrokov. Spremljajo torej, kaj se dogaja na razvitejših zahodnih trgih in potem poskušajo pričakovanja potrošnikov na naših trgih upariti s trendi ter uvajati nove izdelke, nove izdelčne kategorije ali nova pakiranja. Potrošniki v naši regiji so zelo zahtevni, predvsem zato, ker so dobro informirani in vedo, kaj je zdrav obrok, zato jim želijo zagotoviti najboljše, kar obstaja v panogi. Stalno uvajajo novosti, da zadovoljijo oziroma upravičijo njihovo zaupanje.
Prilagajanje trendom in tržnim spremembam
Nekateri trendi se primejo zelo hitro, pri pripravljenih obrokih pa traja že več kot deset let in v tem času ni prišlo do bistvenega premika, čeprav so pričakovali, da bo do tega prišlo zelo hitro. Zanimive so tudi razlike pri potrošnji klobasnih izdelkov v kosih in v obliki narezkov. Ti so pri nas čedalje bolj priljubljeni, medtem ko lahko v trgovinah na naših drugih tradicionalnih trgih še vedno zasledimo največji delež klobas v kosu. Tovrstne trende morajo hitro zaznati, sicer lahko zaostanejo. Če, na primer, kot tržni vodja na področju klobas v kosu ne bi zaznali trenda narezkov in ne bi vlagali v razvoj te izdelčne kategorije, bi zamudili ta prehod in drugemu igralcu dopustili, da jim odvzame tržni delež.
Vloga marketinga pri napovedovanju trendov
Perutnina Ptuj prodaja na skupno več kot tridesetih trgih in dejstvo je, da na vseh trgih niso enako močno prisotni, čeprav imajo povsod jasno zastavljene marketinške cilje. Poleg tega se pozicija in moč njihovih blagovnih znamk razlikuje od trga do trga. Na bolj oddaljenih trgih je dejansko prodaja tista, ki zaznava te trende, saj se ukvarja s tem, kako priti na prodajne police. Njihovi tradicionalni trgi, kjer so najmočnejši, so Slovenija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška in tudi druge države v regiji Adriatik. Izven regije Adriatik je najmočnejša Avstrija, sledijo Švica, Švedska in Nemčija.
Uspeh na eksotičnih trgih, kot so Združeni arabski emirati
Prisotni so tudi na za nas precej eksotičnih trgih, kot so Združeni arabski emirati. V ZAE je največji izziv, da sploh prideš na prodajne police. V ZAE živijo prebivalci iz več kot 200 različnih držav in logično je, da ne morejo pričakovati, da bodo vse imele na voljo svoje nacionalne izdelke. Tisti, ki najde pot do trgovskih polic, je zmagovalec. Zato je potreben zanesljiv poslovni partner. V ZAE sodelujejo z distributerjem, ki je plasiral njihove izdelke v vse trgovske sisteme, tako blagovno znamko Perutnina Ptuj z narezki Slim & Fit kot tudi Poli. Lani so dosegli še en uspeh, saj so v Dubaj začeli izvažati tudi sveže meso, kar se morda sliši presenetljivo.
Trajnostna naravnanost in družbena odgovornost
Radi bi, da bi ljudje njihovi blagovni znamki Perutnina Ptuj in Poli prepoznavali kot sveži in kreativni. Kot je bilo omenjeno pri približevanju mlajše generacije potrošnikov, ti od blagovnih znamk pričakujejo odgovornost do okolja. V Perutnini Ptuj že dlje časa sporočajo o svoji trajnostni naravnanosti. To je generacijsko pogojeno, saj je vsaka generacija na drugačen način okoljsko ozaveščena oziroma vzgojena. Generacije, ki prihajajo, imajo zelo velik posluh za okolje. Ne iščejo izgovorov, zakaj jaz, če ostali ne. Dejansko se trudijo, da bi nekaj spremenili. Zanima jih, kako je nastala njihova hrana - od vzreje do končnega izdelka. Perutninarstvo v Evropski uniji gre zagotovo v tej smeri. Trgovci na ravni EU so sprejeli tako imenovano zavezo o piščancih (European Chicken Commitment), po kateri se zavezujejo, da bodo najpozneje od leta 2026 naprej na prodajne police v značilnem deležu umeščali tudi meso, ki je proizvedeno na trajnosten način.
Prizadevanja za dobrobit živali
Prihodnost podjetja že od leta 2015 gradijo na certificirani piščancem prijazni reji - tovrsten način vzreje so uvedli prvi v regiji in so trenutno še vedno edini -, ki pomeni korak naprej v smeri sodobnih dognanj na področju dobrobiti živali, t. i. animal welfarea. Rejci so hlevom dodali tudi posebne terase, tako da je piščancem na voljo bivanje zunaj, z veliko več naravne svetlobe in prostora za gibanje na svežem zraku, kar je ključnega pomena za dobro počutje živali. V regiji so bili tudi prvi proizvajalec perutninskega mesa v regiji, ki je pridobil certifikat za vzrejo brez uporabe antibiotikov.
Poli: 50 let inovacij in prepoznavnosti
Poli letos praznuje že pol stoletja; »rodila« se je namreč davnega leta 1974. Takratno vodstvo je pred približno petindvajsetimi leti, na prelomu stoletja, prepoznalo, da je Poli veliko več kot zgolj barjena piščančja klobasa. Posledično so jo želeli narediti drugačno od drugih. Leta 2000 je bil razpisan prvi kreativni natečaj, na katerem je takrat zmagala Futura DDB s svojo kreativno rešitvijo. Prvi oglasni spot je bil posnet na Švedskem, z za tiste razmere precej visokim proračunom. Sledila je 360-stopinjska oglaševalska kampanja, ki je vključevala vse od televizije do tiskanih medijev. Oglas »POLIcaj« iz leta 2000 je pravzaprav tudi začetek gradnje blagovne znamke Poli.
Različne različice in vstop v nove kategorije
V skladu z razvojno strategijo so s Poli vstopili v številne nove kategorije. Začelo se je s piščančjimi posebnimi klobasami, leta 2016 so lansirali hrenovke, leta 2018 šunke in šunkarice z izdelki Poli hammy, leta 2021 so predstavili otroško linijo Poli kids z zmanjšano vsebnostjo soli in paštete Poli pate, leto pozneje je sledil t. i. Poli nuggets. Za blagovno znamko Poli je bilo zelo pomembno, ko so prvič stopili izven hladilne verige, torej s paštetami, veliko pa si obetajo tudi od »nuggetsov«, ki so, kot vemo iz izkušenj verig s hitro prehrano, zelo priljubljeni pri mlajših.
Prehod na brezmesne izdelke: Poli green
Ko so se odločali za brezmesno različico, so se spraševali, ali potrošnik povezuje Poli izključno s piščancem oziroma beljakovinami živalskega izvora. Ali je Poli tako močna blagovna znamka, da vpliva na življenje potrošnikov na način, da se poistovetijo z njenimi vrednotami, ki jih sporočajo v svojih oglaševalskih akcijah in so nanje vplivale tako, da bi si drznili preseči »mesne« okvirje. Ocenili so, da se lahko podajo izven prvotnih okvirjev. Analizirali so trende in konkurenco na tem področju. Konkurenti so pred leti začeli uvajati brezmesne alternative, ki pa so večinoma temeljile na soji, medtem ko so se oni odločili za grahove beljakovine.
tags: #samo #klobasa #avstralija