Uvod v gojenje zelja
Zelje spada v obširno skupino rastlin, ki jo imenujemo kapusnice. Družbo mu delajo še ohrovti, cvetača in brokoli, vse naštete pa uvrščamo v botanično družino kapusnice (Brassicaceae). Zelje je rastlina, ki vas bo nagradila z bogatim pridelkom in je nepogrešljivo na vsakem zelenjavnem vrtu. Njegova uporaba je vsestranska, saj je listni del užiten svež ali v pestrem izboru kuhanih in pečenih jedi, pozimi pa predstavlja pomemben vir vitaminov in drugih koristnih snovi.
Sorte zelja
Poznamo bele in rdeče sorte zelja, z okroglimi ali koničastimi glavami. Včasih smo sorte zelja delili v zgodnje in pozne. Zgodnje sorte sadimo na prosto aprila in pridelek pobiramo že konec maja, saj rastejo hitro. Pozne sorte imajo daljšo dobo rasti, sejemo jih aprila in maja, presajamo junija, pobiramo pa v jeseni. Te so večinoma tudi za namen kisanja. Dandanes teh delitev ni več, pomembno je le, da vemo, v koliko dneh po presajanju je sorta primerna za spravilo. Najzgodnejše sorte dozorijo že v petdesetih dneh, pozne pa potrebujejo tudi več kot devetdeset dni.
Avtohtone, tradicionalne in domače sorte zelja
Med avtohtone sorte sodijo 'Kranjsko okroglo' in 'Ljubljansko', med tradicionalne 'Varaždinsko', sorta 'Emona' pa je domača. Vse naštete sorte so pozne, zelo rodne in nezahtevne. Sorta 'Varaždinsko' ima trde okroglo ploščate glave s tankimi in okusnimi listi ter daje najbolj kakovostno kislo zelje. 'Kranjsko okroglo' ima trde okrogle glave, ki so v prerezu bele, in je primerno za kisanje. 'Ljubljansko' daje velik pridelek in je primerno za solato, kisanje ter skladiščenje.
Nekatere sorte zelja
- Sorta: Zgodnja, dozori 60-62 dni po presajanju. Glave okrogle, 1,5-2 kg, odporne na pokanje. Primerna za svežo uporabo.
- Sorta: Srednja, dozori 80-90 dni po presajanju. Glave ploščato okrogle, 2-4 kg, ne pokajo. Visoka toleranca na nizke temperature, podobna varaždinskemu zelju. Uporablja se sveže ali za kisanje.
- Sorta: Pozna, dozori 120-130 dni po presajanju. Glave okrogle, 2-4 kg. Primerno za svežo uporabo in kisanje.
- Sorta: Zgodnje rdeče zelje, pobiramo 80 dni po presajanju. Okrogle glave, 1,5-2 kg. Listi tanki, okusni. Uporabljamo svežega. Dobro prenaša visoke temperature. Odporna na pokanje.
- Sorta: Krpan F1 (slovenska). Zgodnje zelje, pobiramo 70 dni po presajanju. Okrogle glave, 1,5-2 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje. Odlično prenaša sušo in vročino.
- Sorta: Vitranc F1 (slovenski). Srednje zelje, pobiramo 90-100 dni po presajanju. Ploščate glave, 2-3 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje. Toleranten na črno žilavko kapusnic.
- Sorta: Zgodnja, dozori 60-62 dni. Okrogle glave, 1,5-2 kg. Primerno za svežo uporabo. Glave ne pokajo, hitro se polnijo. Odporno na Fusarium (uvelost zelja).
- Sorta: Srednja, dozori 90-100 dni po presajanju. Okrogle glave, 1,5-2 kg, čvrsta struktura. Primerno za svežo uporabo.
- Sorta: Pozna, dozori 115-130 dni po presajanju. Glave ploščato okrogle, zbite, olivno zelene, 2-3 kg. Primerna za kisanje v glavah ali skladiščenje.
- Sorta: Kosobrin F1 (slovenski). Srednja sorta, pobiramo 65-70 dni po presajanju. Primerna za pridelavo preko celega leta, počasi uhaja v cvet. Cilindrične glave, 1,5-2,5 kg. Uporablja se za svežo uporabo.
- Sorta: Kisolin F1 (slovenski). Zgodnje zelje, pobiramo 70 dni po presajanju. Okrogle glave, 1,5-2,5 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje.
- Sorta: Kisolin F1 (slovenski). Pozno zelje, pobiramo 90-110 dni po presajanju. Ploščate glave, 3-3,5 kg. Uporabljamo ga za kisanje. Toleranten na črno žilavko kapusnic.
- Sorta: Zgodnja (70 dni), okrogle, temno zelene glave, zbita struktura. Visoka odpornost na pokanje, dolgo zdrži na njivi.
- Sorta: Pozna, dozori 120 dni po presajanju. Namenjena kisanju ali sveži uporabi. Glave ploščato okrogle, zbite, tehtajo do 6 kg. Listi fini in tanki.
- Sorta: Koničastega zelja, primerna za celoletno pridelavo. Oblikuje izenačene koničaste glavice, 1-1,5 kg. Predvsem za svežo uporabo. Pobiramo 85-90 dni po presajanju. Dolgo časa zdrži na njivi. Odporna na fuzarijsko uvelost.
- Sorta: Brincelj F1 (slovenski). Zgodnje rdeče koničasto zelje za celoletno pridelavo. Mehki listi s tankimi rebri, koničaste glave do 2,5 kg. Uporabljamo za svežo uporabo ali skladiščenje. Pobiramo 65-70 dni po presajanju.
- Sorta: Brincelj F1 (slovenski). Pozno zelje, pobiramo 100-120 dni po presajanju. Okrogle glave, 2-2,5 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje.
Čas setve in sajenja
Sorte s kratko rastno dobo smo posejali že februarja v zaprte prostore. Konec marca, v začetku aprila jih presajamo na prosto. Setve teh sort lahko ponovimo še avgusta in jih na stalno mesto presajamo septembra. Glave bodo godne za rezanje novembra. Zelje na gredah zdrži tudi nekaj stopinj pod ničlo. Aprila in maja posejemo na prosto sorte z daljšo rastno dobo, pridelek pa bomo pobirali jeseni. Za setev in presajanje izberemo dan za list.
Vzgoja sadik
Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno.
Za vzgojo sadik potrebujemo od 30 do 40 dni. Sadike zelja ne potrebujejo visokih temperatur, saj lahko malo časa zdržijo tudi pod 0 °C. Sadike so občutljive na plevele. Pikiranje ni potrebno. Manjše rastline med vrstami vsaj 30 cm, med rastlinami v vrsti vsaj 30 cm.
Tla in lega
Zelje sadimo na sončne lege, lahko tudi v delno senčne. Za dobro rast in razvoj potrebuje rahla, rodovitna tla, bogata s hranili. Upoštevajmo štiriletni kolobar. Zelje posadimo na isto grede spet šele peto leto. Upoštevajmo botanično družino, kamor spadajo tudi njegove sorodnice (brokoli, cvetača, koleraba, ohrovt ...) in pazimo, da tudi te vrtnine niso rasle na gredi vsaj štiri leta. Ta podatek ni zanemarljiv, saj imajo te vrtnine enake ali zelo podobne potrebe po hranilih, kar pomeni enostransko izčrpavanje tal, in tudi enake škodljivce ter bolezni, ki večinoma preživijo v tleh v različnih stadijih.
Sadilna razdalja
Sadike hitro rastočih sort zelja sadimo narazen od 30 do 40 cm, počasi rastočih pa od 40 do 50 cm. Sadilna razdalja pri poznem zelju je odvisna od lastnosti in zahtev posamezne sorte ali hibrida. Tiste, ki imajo bujno vegetativno rast, posadimo na večje vrstne in tudi medvrstne razdalje. Pozne oziroma dalj časa rastoče sorte, ki so primerne za kisanje, so sposobne oblikovati od 2 in tudi do 10 kg težke glave svežega zelja.
Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu, kar pa je odvisno tudi od posameznih sort. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm.
Gnojenje
Zelje je velik porabnik hranil, predvsem dušika, zato potrebuje res dobro pognojena tla. Sadimo ga na tiste grede, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem ali kompostom. Leto pred njimi ali v istem letu ob njem naj rastejo na gredi stročnice, ki tla bogatijo z dušikom. Ob sajenju v jamico dodamo še pest ali dve komposta. Kasneje v rastni dobi dognojevamo s tekočim gnojilom iz navadnega gabeza, ki vsebuje veliko kalija. Gnojilo z lahkoto pripravimo sami.
Pri poznih sortah v času oblikovanja glav dognojevamo s tekočim dušikovim gnojilom - prevrelko iz kopriv, ki jo naredimo na enak način kot iz gabeza.
Priprava gnojila iz gabeza
500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1:10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.
V tržni pridelavi potrebne količine dušika dodajamo glede na zaloge dušika v tleh, ki jih določamo s posebnim nitratnim testom. V vrtičkarski praksi zadostuje zmernost in opazovanje bujnosti posevka, tako da dušik dodajamo glede na videz zeljnih rastlin. Če so rastline bujne, intenzivno zelene in košate, z dognojevanjem ne pretiravamo. Če pa so počasne v rasti in slabo razvite, jim moramo vsekakor dodati nekaj dušika za optimalno rast in razvoj glav.
Nega
Vroča poletja z daljšimi sušnimi obdobji slabo vplivajo na rast zelja. Zelje potrebuje veliko vlage, tudi zračne, zato ni odveč, če bomo posevke zalivali z razpršenim curkom kar povprek po rastlinah, predvsem v času, ko zelje začne oblikovati glavice. Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.
Zastirka okoli rastlin bo ohranjala vlago v tleh in preprečevala rast plevela. Naredimo jo takoj po sajenju.
V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice.
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal.
Vroča in suha poletja, izsušena tla in posledično pomanjkanje talne vlage so največja ovira za nemoteno rast in razvoj zelja, ki bo svoj vrhunec v razvoju dosegel jeseni. Zato z namakanjem vzpodbujamo primerno in enakomerno rast glav ter odločilno vplivamo na kakovost pridelka. Zelje navadno namakamo z mikrorazpršilci, lahko pa tudi s kapljičnim načinom. Pomembno je tudi sajenje sadik s koreninsko grudo v prej dobro namočena in pripravljena tla. Zastoj v začetni rasti po presajanju se namreč lahko negativno obrestuje z zakasnelim spravilom. Izgube dragocenih dni v začetku vegetacije zaradi suše ali vročega poletja zelje ne zmore nadoknaditi. Brez naše pomoči, torej namakanja, se pridelava zelja ne bo zaključila uspešno. Za ohranjanje visokih zalog talne vlage poskrbimo tudi z mehanskimi načini obdelave tal - okopavanjem. Okopavamo dokler je to fizično mogoče, ko je še dovolj prostora med sadikami in vrstami in ne poškodujemo rastlin. Dokler zelje ne zapre pridelovalnega prostora, je torej okopavanje zelo dober agrotehnični ukrep.
Bolezni in škodljivci
Kar nekaj bolezni in škodljivcev napada zelje, vendar se jih lahko ubranimo že z upoštevanjem kolobarja in kombiniranim sajenjem. Med boleznimi lahko ponagaja golšavost kapusnic, ki je odraz prekislih tal in neupoštevanja kolobarja. Poleti zelje zaradi suše in vročine napada kapusova pepelasta plesen. Vse grizejo liste in sesajo sok.
Pri mladih rastlinah lahko opazimo bolhače in njihove luknjice, korenine objedajo ličinke kapusove muhe. Ličinke kapusove hržice sesajo zelje, zato to ne naredi glav. V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se pojavi golšavost kapusnic. Poleg golšavosti opazimo tudi črnobo kapusnic, kapusovo plesen in viroze.
Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.
Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
Zelo previdno zastremo s slamo, z listjem ali s svežim travnim odkosom, saj z delci zastirke hitro umažemo rastlino z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da sadike že presajamo v kompostno zastirko in v tem primeru dodatno (poletno) zastiranje odpade.
Proti boleznim koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Štiri leta ne sadimo kapusnic na isto mesto.
Skladiščenje in uporaba
Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C.
Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli.
Jesenski pridelek zelja čez zimo na naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili, kar pa ne pomeni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža.
Zelje lahko kisamo ali skladiščimo v hladnih in vlažnih kleteh. Ker je odporen na mraz, ga kar se da dolgo režemo za sprotno porabo. Hranimo ga v zabojčkih v hladnem in vlažnem prostoru, zdrži tudi več mesecev.
Najzgodnejše sorte dozorijo v 50 dneh, najpoznejše pa v 180 dneh (primerne le za Primorsko). Za kisanje so primerne sorte, ki potrebujejo najmanj 90 dni.
Kitajsko zelje
Kitajsko zelje sejemo v juliju, vzgoja samih sadik poteka zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Pri poletni vzgoji sadik moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat.
Presadimo ga lahko tudi v rastlinjak, saj s tem v mili zimi, ko vanj ne prodre mraz, hujši od -4 °C, zagotovimo sveže kitajsko zelje vse do februarja. Nižje temperature poškodujejo predvsem zunanje liste, zaradi česar začne prej propadati, a je v notranjosti še vedno užiten.
Kitajsko zelje sadimo na grede, kjer smo predhodno pobrali grah, krompir, nizki fižol ali spomladansko setev korenja. Dobro se obnese, če ga sadimo pod še rastočo sladko koruzo, ki senči mlade presajene sadike.
Presajene sadike redno zalivamo prvi teden dni, nato pa postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini.
Zunanje liste mladih in zrelih rastlin lahko napade bolhač. Sadike dobro zalivamo, da čim bolje prenesejo stres presajanja, s čimer se napad bolhačev umiri. Veliko živalic odgrizne del zunanjih listov, ki so zaradi luknjic morda videti kot »idrijska čipka«, a so glave v notranjosti večinoma lepe. Precej manj (velikokrat pa skoraj nič) težav imamo s kapusovo muho in kapusovim belinom.
Rastlina zelo hitro razvije večje (že užitne) liste. Vendar to še ni znak za pobiranje, saj mora v sredini razviti podolgovato čvrsto glavico, za kar rastlina potrebuje najmanj 80 dni od setve. Želimo si namreč čim več belih listov, ki tvorijo glave. Z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Te liste odtrgamo, dokler ne pridemo do lepo izoblikovane kompaktne glavice. Korenine pustimo v zemlji. V sredini oktobra zunanje liste v celoti odstranimo s posamezne rastline, da na gredi ostanejo zgolj lepe podolgovate glave. Na prostem uspeva tudi, ko so temperature nizke, saj razvite glavice prenesejo rahle zmrzali do -4 °C.
Dobri in slabi sosedje
Dobri sosedje zelja:
- Blitva
- Bob
- Buče, bučke
- Endivija
- Fižol
- Grah
- Hren
- Jajčevec
- Korenček
- Kumare
- Motovilec
- Por
- Rabarbar
- Rdeča pesa
- Sladki komarček
- Solata
- Špargelj
- Špinača
- Zelena
Dobro mu dene tudi bližina dišavnic in cvetlic: abrašice, boreča, drobnjak, kamilice, koper, krebuljica, kumina, majaron, meta, ognjič, origano, ožepka, pelin, rožmarin, sivka, timijan, žajbelj, žametnice.
Slabi sosedje zelja:
- Azijska listna zelenjava
- Brokoli
- Brstični ohrovt
- Cvetača
- Čebula
- Česen
- Črna redkev
- Jagode
- Kitajski kapus
- Kolerabica
- Krompir
- Listnati ohrovt
- Ohrovt
- Paprika
- Paradižnik
- Peteršilj
- Redkvica
