Lignji, znanstveno znani kot Teuthida, skupaj s sipami sodijo med deseterolovkarje. Glavonožci so na splošno najkomplesneje razviti mehkužci, med lignje pa sodijo nekateri od največjih predstavnikov nevretenčarjev sploh.
Anatomija in značilnosti
Izvorna lupina mehkužcev je pri lignjih reducirana in se je ohranila samo kot hitinasto »pero« (lat. gladius) vzdolž notranjosti telesa. Lignje je od sip mogoče enostavno ločiti po dolžini plavuti, ki pri sipah sega po dolžini vzdolž celega telesa, pri večini lignjev pa samo vzdolž zadnje tretjine. Večina lignjev ima podolgovato telo s koničastim zadnjim delom. Ta hidrodinamična oblika v navezi z nekaterimi drugimi prilagoditvami jim omogoča, da dosegajo pod vodo najvišje hitrosti med vodnimi nevretenčarji.
Lovke in prehranjevanje
Okrog ust imajo obroč 10 lovk v petih parih, od katerih je en par podaljšan. Te lovke so se razvile iz noge izvornih mehkužcev. Na notranji površini imajo priseske, ki so pogosto nazobčani po robu. Četrti par lovk je podaljšan in ima priseske samo na sploščenem koncu. Ligenj lahko ti dve izredno hitro iztegne in z njima zagrabi plen, ostale lovke pa ga ovijejo in držijo medtem ko ga ligenj razkosava z zelo gibljivo, kljunu podobno čeljustjo.
Reaktivni pogon
Podobno kot sipe imajo »reaktivni pogon« - ob nevarnosti ali v drugih situacijah, kjer je potrebna hitrost, iztisnejo vodo iz mišičaste gube plašča skozi poseben sifon, ki se odpira ob ustih, kar jih požene nazaj.
Vid in živčevje
Podobno kot sipe in hobotnice imajo kompleksno razvite oči, ki verjetno posredujejo v centralno živčevje razmeroma natančno sliko okolice. Vendar oko lignjev še nima razvite roženice, torej je notranjost očesne votline v stiku z morsko vodo. Zenica je okrogla. Značilnost živčevja je močna centraliziranost - gangliji okrog ust so zraščeni in iz njih potekajo nevroni v vse dele telesa. Mišice plašča oživčujejo t. i. orjaški aksoni, katerih priročna velikost v premeru lahko meri tudi do 1 mm. Ti so urejeni tako, da pripotuje živčni impulz do vseh delov hkrati, kar poveča učinkovitost iztiskanja vode skozi sifon.
Razmnoževanje in življenjski cikel
Med parjenjem se osebka oprimeta z lovkami, nato pa samec z v ta namen prilagojeno lovko, poimenovano hektokotil, prenese spermatofor neposredno v samičino plaščevo votlino ali v posebno shrambo v gubi pod usti. Samice bentoških lignjev prilepijo jajčeca v skupkih na dno in jih prezračujejo, jajčne mase pelaških lignjev pa so prosto plavajoče. Samica pogine kmalu po izleganju jajčec, torej imajo lignji kratko življenjsko dobo, ki ne presega nekaj let.
Klasifikacija in izzivi
Klasifikacija glavonožcev še ni dorečena. Različni avtorji uporabljajo različna poimenovanja taksonov (za lignje npr. Teuthida ali Teuthoidea) in sodeč po nekaterih analizah s sodobnimi kladističnimi metodami lignji sploh niso naravna (monofiletska) skupina. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje fosilnih primerkov, ki se zaradi mehkega telesa niso ohranili.
Glavne podskupine lignjev
- Myopsina Orbigny, 1841: To so priobalne živali, ki jajčeca pritrjujejo na morsko dno in zaključijo cel življenjski krog v obalnih vodah.
- Oegopsina Orbigny, 1845: Zelo raznoliki predstavniki, večina jih živi v odprtem morju in so aktivni plenilci.
Kulinarična in komercialna vrednost
Lignji so priljubljena jed v številnih svetovnih kuhinjah, od kitajske, italijanske, španske, korejske, indijske in drugih. Pripravljajo se celi oziroma narezani na koščke ali kolobarje, užitne pa so tudi lovke in črnilo. Komercialni lov na lignje se v zadnjih desetletjih povečuje, verjetno na račun upada ribjih populacij zaradi prekomernega ribolova.
tags: #razlika #mes #indijskimi #in #patagonskimi #lignji