Pira (Triticum aestivum L. ssp. spelta MacKey) je starodavna vrsta pšenice, ki je bila v srednji Evropi stoletja pomembno žito. Čeprav je bila konec 19. stoletja zaradi večjega hektarskega donosa navadne pšenice skoraj potisnjena v ozadje, v zadnjih desetletjih doživlja pravo renesanso. Zaradi vedno večjega povpraševanja po ekološko pridelanih in zdravih živilih predstavlja pridelava pire pomembno priložnost za sodobne kmetovalce.
Agrotehnični ukrepi in setev
Pira je nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva tudi v ekstenzivnih pogojih. Za uspešno pridelavo je ključno pravilno načrtovanje setve:
- Čas setve: Pira je odporna na nizke temperature (mlad posevek prenese do -20 °C) in ima visoko energijo kaljivosti, zato dopušča poznejše roke setve. Optimalno se seje od sredine oktobra do sredine novembra.
- Setvena norma: Priporočena setvena norma znaša med 160 in 250 kg semena na hektar (oziroma 200 do 600 kalivih semen/m²). Raziskave kažejo, da so optimalni rezultati doseženi pri normah 200-400 kalivih semen/m².
- Kolobar: Priporočljivo je, da pira v kolobarju sledi metuljnicam (npr. detelji), kar zmanjša potrebo po gnojenju z dušikom. Lahko sledi tudi okopavinam, kjer se priporoča uporaba komposta.
- Globina setve: Semena se sejejo na globino od 3 do 6 cm.
Zanimivo je, da priprava semena (oluščeno ali neoluščeno) nima statistično značilnega vpliva na parametre rasti in pridelka, zato se lahko prilagodi razpoložljivi mehanizaciji.
Značilnosti rasti in odpornost
Glavna prednost pire v primerjavi z navadno pšenico je njena odpornost. Pira je:
- Manj občutljiva na bolezni in škodljivce: Krovne pleve, ki obdajajo klaske, nudijo učinkovito zaščito pred glivičnimi okužbami in napadi ptic.
- Odporna na vremenske razmere: Dobro prenaša tako večje količine padavin kot daljša sušna obdobja.
- Konkurenčnost plevelom: Zaradi intenzivnega razraščanja pira učinkovito preprečuje rast plevelov v posevku.
Kljub navedeni odpornosti pa pri nekaterih sortah obstaja nevarnost poleganja slame v vlažnih razmerah, zato je izbira prave sorte (npr. tradicionalne sorte brez križanj s pšenico) ključnega pomena.
Žetev in predelava
Piro žanjemo ob koncu julija, pri čemer je pomembno, da žetev opravimo pred nastopom polne zrelosti. Ker so zrna ovita v trde, svetlikajoče se krovne pleve, ki lahko predstavljajo do polovico teže pridelka, je po žetvi nujno potrebno luščenje (brušenje ali trenje). V preteklosti so za to uporabljali ročne čistilce oziroma »pajkle«, danes pa so na voljo sodobni strojni postopki.
| Faza pridelave | Priporočilo |
|---|---|
| Gnojenje | Minimalno ali z uporabo komposta |
| Zaščita | Pira je primerna za ekološko kmetovanje (redka uporaba fitofarmacevtskih sredstev) |
| Predelava | Mletje v pirino moko, proizvodnja zdroba ali uporaba celih zrn kot rižek |
Uporaba pirinih izdelkov
Pira vsebuje več beljakovin in kakovostnih maščob kot navadna pšenica. Pomembno je opozoriti, da pira vsebuje gluten in zato ni primerna za osebe s celiakijo. Pri peki pirinega kruha je treba upoštevati, da ima moka drugačne lastnosti vzhajanja, zato se pogosto uporablja kislo testo, ki izboljša kakovost in obstojnost končnega izdelka.
tags: #tehnologija #pridelave #pire