Uvod
V postopkih odpusta obveznosti, ki so ključni za posameznike v osebnem stečaju, igrajo pomembno vlogo tudi podatki iz kazenske evidence. Sodišča morajo pri odločanju o odpustu obveznosti preveriti, ali obstajajo določene ovire, med katere spada tudi pravnomočna obsodba za določena kazniva dejanja. V tem kontekstu so pomembna potrdila o kazenski evidenci, zlasti tista, ki vključujejo informacije iz mednarodnih sistemov, kot je Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS).
Pravna podlaga in mednarodno sodelovanje
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa v četrtem odstavku 407. člena, da mora sodišče, preden izda sklep o odpustu obveznosti, po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona. Po tej točki odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) in Okvirni sklepi EU
Sistemi, kot je Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), so bili vzpostavljeni z namenom izmenjave podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah med državami članicami Evropske unije. V slovenski pravni red so bili relevantni sklepi Sveta Evropske unije implementirani z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1). Po prvem odstavku 225. člena tega zakona si pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic neposredno izmenjujejo podatke iz evidenc podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb, tako da lahko zakonito in učinkovito ukrepajo ali odločajo glede pravic ali obveznosti določenih posameznikov.
Enotno kazensko evidenco za državljane članice Evropske unije vodi država, katere državljan je obsojenec. Ta država je tudi pristojna za posredovanje vseh podatkov iz kazenske evidence. Vendar pa ni pristojna za izbris tistih obsodb iz kazenske evidence, ki so bile izrečene v tujini. O izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena. Če ta odloči, da je kazen izbrisana, je država državljanstva dolžna iz kazenske evidence izbrisati podatek o predhodni obsodbi v tujini.
V skladu z načelom zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske unije, in določili Sklepa Sveta 2008/315/PNZ, je država izreka obsodbe obvezana nemudoma poslati osrednjemu organu države članice državljanstva informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence. To zagotavlja, da so podatki v kazenskem listu relevantni in zanesljivi.
Primer obravnave ovire za odpust obveznosti: Zadeva Cst 44/2023
Ugotovitve sodišča prve stopnje
V konkretnem primeru, ki ga obravnava Višje sodišče v Ljubljani (VSL Sklep Cst 44/2023), se je dolžnik pritoževal zoper sklep prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo njegov predlog za odpust obveznosti. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je ovira za odpust obveznosti podana, saj je dolžnik bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki spada pod 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Iz potrdila Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne 8. decembra 2022 je izhajalo, da je bil dolžnik v Zvezni republiki Nemčiji 18. marca 2019 pravnomočno kaznovan s kaznijo zapora dveh let in šest mesecev. To kaznivo dejanje je bilo po Prilogi A Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ razvrščeno pod oznako 0701 00: Kazniva dejanja v zvezi z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami. Takšno kaznivo dejanje po ustaljeni sodni praksi sodi med tista, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti, saj vključuje element pridobivanja protipravne premoženjske koristi.
Pritožbeni argumenti in pojasnila višjega sodišča
Pritožnikovo smiselno nasprotovanje, da naj bi bil kdaj obsojen v Republiki Sloveniji, ni bilo odločilno, saj je obsodba v tujini prav tako relevantna za presojo po ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje pa ni utemeljilo presoje, ali bi bili do poteka preizkusnega obdobja izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije, kot to nalaga 1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče je to pomanjkljivost odpravilo in pojasnilo, da je za državljana Slovenije podatek o njegovi predkaznovanosti v vseh državah članicah Evropske unije voden v Republiki Sloveniji. Vendar pa se po pravilih iz 82. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) podatki iz kazenske evidence brišejo samo za obsodbe, izrečene v Republiki Sloveniji. Predhodne obsodbe, izrečene v drugi državi članici Evropske unije, pa se izbrišejo na podlagi odločbe države, kjer je bila kazen izrečena.
Ob upoštevanju načela zaupanja med državami članicami EU in določil Sklepa Sveta 2008/315/PNZ, je Višje sodišče zaupalo Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. Potrdilo Ministrstva za pravosodje, izdano 8. decembra 2022, je tako dokazovalo, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije po merodajnem nemškem pravu.
Sklep in pomen odločbe
Skladno z navedenim je prvostopenjski sklep bil pravilen. Odločba poudarja pomen mednarodnega sodelovanja in vzajemnega zaupanja med državami članicami pri izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc. Prav tako potrjuje, da se potrdila o kazenski evidenci, izdana na podlagi teh mednarodnih instrumentov, zanesljivo upoštevajo pri presoji ovir za odpust obveznosti v postopkih osebnega stečaja.