Fižol (Phaseolus vulgaris L.), skupaj z grahom, bobom, sojo, lečo, čičeriko in drugimi rastlinami, sestavlja obsežno skupino zrnatih stročnic. Na njihovih koreninah v sožitju (simbiozi) živijo nitrifikacijske bakterije, ki tla bogatijo z dušikom, kar jih uvršča med izredno pomemben in nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja.
Zgodovina in pomen fižola v prehrani
Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davnimi leti so ga Indijanci že sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo ter uživali zelenega in posušenega, priljubljeni so bili tudi fižolovi listi. V Evropi se fižol prvič omenja leta 1542, Slovenci pa smo ga začeli gojiti v 17. stoletju. Kmalu po prihodu iz Amerike je fižol osvojil srca naših prednikov in se usidral kot tradicionalna slovenska kultura. V srednjem veku so mu rekli meso ubogih, v Prekmurju in Beli Krajini pa so bili z njim povezani številni običaji in navade. Danes je fižol nenadomestljiva skupina zelenjave, ki bi morala biti pogosteje del naše prehrane, saj je bogat vir beljakovin in drugih koristnih snovi.
Prehranska vrednost fižola
Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov vseh sestavin v zrnu. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Ker vsebuje malo natrija in veliko kalija, učinkuje diuretično.
Nova sorta fižola KIS Ahac
Raziskovalci s Kmetijskega inštituta Slovenije so razvili novo sorto fižola KIS Ahac, ki se bolje prilagaja na spreminjajoče se podnebne razmere. Ta nova sorta je rezultat dolgoletnega ekipnega dela, saj vzgoja traja približno deset let.
Postopek žlahtnjenja
KIS Ahac so raziskovalci razvili s ciljnimi ročnimi križanji v okviru programa žlahtnjenja fižola, ki združuje raziskovalno delo in potrebe kmetijstva. Na inštitutu se ukvarjajo s tradicionalnim, klasičnim žlahtnjenjem, ki je zaradi svoje narave dolgotrajen proces. Vse se začne z izbiro ustreznih starševskih linij, ki jih nato z načrtnimi ročnimi križanji združijo. Temu sledijo več generacij samooprašitve in selekcije, v katerih postopoma izbirajo najboljše rastline. V vsakem koraku izločajo manj ustrezne križance in ohranjajo tiste, ki najbolj ustrezajo ciljem žlahtnjenja, ki so danes tesno povezani s prilagoditvami na podnebne spremembe.
Značilnosti sorte KIS Ahac
KIS Ahac je srednje zgodnja sorta, ki cveti že konec junija, približno 37 do 40 dni po setvi. Ta lastnost je ključna, saj rastlina zaključi cvetenje še pred vrhuncem poletne vročine. S tem se izogne odpadanju cvetov zaradi visokih poletnih temperatur in morebitnega pomanjkanja vode, ki bi sicer zmanjšalo pridelek. Tudi ime sorte je neposredno povezano s časovnim okvirom cvetenja.
KIS Ahac izstopa tudi po svojem videzu. Gre za nizek fižol za zrnje tipa češnjevec z značilno dvobarvno semensko lupino v bež in vijoličnih odtenkih. Rastline so bujne, s temno zelenimi listi in nežno vijoličnimi cvetovi, stroki pa srednje dolgi in temno zeleni z vijoličnimi lisami. Sorta daje zgleden in izenačen pridelek tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah, kar je v času vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov še posebej pomembno. Čeprav je sorta že vpisana v sortno listo, bo treba na njeno širšo uporabo še nekoliko počakati.
Primerjava visokega in nizkega fižola
Pri nas je bil v preteklosti veliko bolj priljubljen visok fižol, ki so ga poznali že naši predniki. Ker pa so vrtovi vedno manjši, je smiselno sejati več nizkega fižola. Razen očitne razlike v višini, je izredno pomembna razlika med obema tudi zgodnost.
Prednosti nizkega fižola
- Hitro cvetenje: Nizek fižol hitro po setvi zacveti, nekje okoli 50 dni potrebuje, nekatere sorte, kot je najzgodnejši ‘Berggold’, zacvetijo še prej. Rastlina zaključi cvetenje še pred vrhuncem poletne vročine in se tako izogne odpadanju cvetov.
- Primernost za manjše vrtove: Zaradi svoje rasti ne potrebuje opore in je idealen za manjše površine.
- Možnost gojenja iz sadik: Nizek fižol lahko v celoti vzgojimo iz sadik, kar je še posebej koristno za zgodnje setve.
- Širjenje kolobarja v rastlinjaku: Nizek stročji fižol, posajen zgodaj (morda celo v začetku aprila), lahko razširi kolobar v rastlinjaku, kjer se pogosto gojijo le paradižnik in kumare.
Posebnosti visokega fižola
Cvetenje visokega fižola se prične šele, ko se dan prične krajšati, ne glede na datum setve. Največ sort zacveti šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj. Zato prezgodnje setve visokega fižola niso smiselne, saj z njimi dosežemo obraten učinek: v dolgem dnevu poganjajo vitice in liste, s tem pa se količina cvetov zmanjša. Ker so cvetovi v senci, v jeseni, ko je tudi več vlage, stroki prej obolijo. Visok fižol potrebuje oporo, idealno je, če mu jo daje koruza.
Gojenje nizkega fižola
Setev in sadike
Nizki fižol je toplotno zahtevna metuljnica, zato ga na prosto ne sejemo prezgodaj. Zemlja naj ima ob setvi vsaj 15 °C, saj v nasprotnem primeru (temperatura pod 8 °C ali blizu 0 °C) pride do pridelovalnega stresa, ki zaustavi rast in povzroči posledice na strokih in zrnju. Setev v prehladna tla ali pregloboko pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice.
- Čas setve: Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja. Nizki fižol sejemo na prosto že konec aprila. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno.
- Način setve: Ne sejemo ga v kupčke, ampak v vrstice. Med vrstami naj bo vsaj 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko.
- Zalivanje pred setvijo: Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
- Vzgoja iz sadik: Fižol lahko vzgojimo tudi iz sadik. Konec marca ga sejemo v lončke premera do 5 cm, vsakega posejemo dve do tri semenke. V 4 tednih na toplem dobimo sadiko, primerno za presajanje. Sadike lahko vzgajamo v rastlinjaku in jih v drugi polovici maja ali v začetku junija presadimo na stalno mesto na prostem ali v rastlinjaku.
- Zaščita: Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene, kopreno napnemo preko vrtnih lokov.
Nega med rastjo
- Gnojenje: Fižol ne mara pretiranega gnojenja, nizkega fižola sploh ne gnojimo, visokega pa pognojimo s kompostom (5 - 7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili.
- Zalivanje: Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, saj fižol ne sodi med rastline, najbolj občutljive na sušo, razen v času cvetenja. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi, kar ublažimo z zalivanjem, vendar je za rast nujna visoka zračna vlažnost. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo.
- Podpora: Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal.
- Kolobarjenje in dobre sosede: Fižol potrebuje vsaj trileten kolobar. Nizek fižol sadimo k zelenjadnicam, ki rastejo počasi in na večji razdalji, denimo belo zelje, brstični in listni ohrovt, zgodnji krompir. Nujni spremljevalec nizkega fižola je šetraj, ki pozitivno vpliva na rast in okusnost fižola ter odvrača črno fižolovo uš. Dobri sosedje fižola so tudi blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan. Fižola pa ne sadimo skupaj s čebulnicami (česen, čebula, šalotka, tudi por), ne mara sosedstva z baziliko in sladkim komarčkom.
- Zaščita pred škodljivci in boleznimi: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo polže. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar preprečimo s kopreno v mesecu maju. Na listih se lahko pojavijo črne uši - takoj, ko opazimo mravlje, reagirajte. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot na vrtu.
Pobiranje in shranjevanje
Pobiranje strokov in zrnja
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod. Če pridelujemo fižol za stroke, jih pobiramo, ko so mladi in še nimajo močno izraženih niti. Če stroke fižola pobiramo na dan za cvet, bo (predvsem nizek) ponovno zacvetel in oblikoval nove stroke. Če vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Shranjevanje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave, na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viški stročjega fižola shranjujejo s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Po koncu sezone
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
tags: #fizol #nizja #taksonomska #kategorija