V sodobnem administrativnem in pravnem okolju imajo različna potrdila in priloge ključno vlogo pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev, skladnosti z zakonodajo in transparentnosti postopkov. Od gradbenih dovoljenj do javnih naročil in postopkov osebnega stečaja, je natančno poznavanje in pravilna uporaba teh dokumentov nujna za nemoteno delovanje in pravno varnost. Pri tem je pomembno upoštevati specifične določbe, kot so tiste v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) ali v okvirnih sklepih Evropske unije, ki določajo obveznosti in postopke za izdajo ter obravnavo takšnih potrdil.
Potrdila in prijave pri gradbenih dovoljenjih
Začetek gradnje je tesno povezan z izpolnjevanjem določenih administrativnih zahtev. Investitor ali njegov pooblaščenec mora izpolnjeno zahtevo elektronsko podpisati in oddati na pristojen organ. Gradnja se lahko začne šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje. Za objekte "državnega pomena", kot so navedeni v četrtem odstavku 9. člena ustreznega zakona, se prijave oddajo na Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Uporaba 9. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)
Določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) se na splošnem področju ne uporabljajo za javna naročila blaga, storitev ali projektnih natečajev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 40.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 80.000 EUR brez DDV, ter za javna naročila t. im. socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 750 EUR. Določbe glede izračuna ocenjene vrednosti so zajete v 24. členu ZJN-3.
Evidenčna naročila in obveznosti naročnika
Naročnik je pri t. im. "evidenčnem naročilu" iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3 dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Pri tem mora naročnik:
- voditi evidenco o oddaji evidenčnih naročil, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3;
- vsako leto do zadnjega dne februarja na portalu javnih naročil objaviti seznam naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.
Pri tem dodajamo, da je v primeru kakršnega koli internega akta, ki ga je naročnik sprejel za bolj specifično ureditev pravil izvajanja evidenčnih naročil, vselej dolžan ravnati skladno z njim (hkrati z določbo drugega odstavka 21. člena ZJN-3). Določeno je tudi, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 za naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV in nižja od mejnih vrednosti za uporabo zakona, zagotoviti, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila pisno obveščeni o rezultatu.
Med evidenčna naročila se uvrščajo tudi izločeni sklopi iz petega odstavka 73. člena ZJN-3. Pri izločenih sklopih je potrebno sicer upoštevati, da vsak posamezen sklop ne presega 80.000 EUR, skupno pa ne smejo presegati 20 % vrednosti celotnega javnega naročila.
Posebne izjeme po 27. členu ZJN-3
Med evidenčna naročila sodijo tudi štiri nove izjeme, določene v 15., 16., 17. in 18. točki 27. člena ZJN-3. Skupno vsem štirim izjemam je, da se lahko uporabijo le v primeru, ko ocenjena vrednost ne doseže meje, od katere dalje je potrebna tudi objava v Uradnem listu Evropske unije (22. člen ZJN-3), ter da štejejo kot t. im. evidenčna naročila, kar pomeni, da je za razliko od vseh preostalih izjem v 27. členu ZJN-3, za te štiri treba spoštovati drugi odstavek 21. člena ZJN-3 in sporočati statistiko.
-
Izjema glede naročil, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem (15. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3), ki je smiselna v primerih, ko določeni naročniki (npr. javne agencije) kupujejo blago ali storitve z namenom, da jih kasneje prodajo ali dajo v najem tretjim osebam.
-
Izjema, ki opredeljuje nakup protokolarnih daril ali blaga za druge oblike promocije Republike Slovenije (16. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3), je predvsem namenjena naročanju blaga, ki ga naročnik kupuje za namen predstavitve države. Pri tem obstaja, glede na vsebino promocije in vrsto dogodka, potreba po točno določenih izdelkih. Izjemo lahko uporabi vsak naročnik (9. člen ZJN-3), tudi če ni organ Republike Slovenije, pogoj pri tem je, da je blago namenjeno izključno za promocijo države in ne za promocijo posameznega naročnika ali njegovih individualnih storitev oz. proizvodov.
-
Izjema, ki velja za javna naročila živil (17. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3), bo povečala možnost sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in predelovalci slovenske hrane oziroma živil. Hkrati je v drugem odstavku 27. člena ZJN-3 na novo določeno, da mora naročnik v primerih iz navedene izjeme upoštevati cilje, kot jih za javno naročanje živil določa Uredba o zelenem javnem naročanju. To pomeni, da bo moral naročnik, če bo ocenjena vrednost javnega naročila nižja od mejnih vrednosti za objave v Uradnem listu EU, pri oddaji teh naročil, ki jih bo sicer lahko izvedel brez uporabe postopkov po tem zakonu (z izjemo pravil, ki veljajo za evidenčna naročila), upoštevati, da bo dosegel predpisane cilje in nabavil določen odstotek ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti. Do evropskih mejnih vrednosti iz 22. člena ZJN-3 bodo naročniki torej lahko kupovali živila (pod določenimi pogoji) brez uporabe pravil ZJN-3 za izvedbo postopkov javnega naročanja (zavezoval jih bo le drugi odstavek 21. člena ter zgoraj navedena uredba).
-
Izjema, ki velja za javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje (18. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3), omogoča poenostavljeno naročanje teh storitev.
Postopek oddaje naročila male vrednosti - nacionalni postopek (47. člen ZJN-3)
Gre za poenostavljen nacionalni postopek javnega naročanja (ni evidenčni postopek), ki se uporablja, če je vrednost predmeta javnega naročila:
- enaka ali višja od 40.000 EUR in nižja od 140.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz a) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in za projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga iz Priloge III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena;
- enaka ali višja od 40.000 EUR in nižja od 215.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena.
V tem postopku mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti, izvesti javno odpiranje ponudb, objaviti odločitev o oddaji in kasneje objaviti obvestilo o oddaji naročila male vrednosti. Naročnik v naročilu male vrednosti pri določanju rokov za prejem ponudb upošteva kompleksnost javnega naročila in sorazmerno določen čas za pripravo ponudb. Obvezno je izvesti javno odpiranje ponudb. V postopek se lahko vključijo pogajanja, pri čemer je to potrebno vnaprej navesti v obvestilu o naročilu male vrednosti in jih tudi izvesti. Velja pa tudi nasprotno, in sicer, če pogajanja v obvestilu o naročilu male vrednosti (oz. v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) niso predvidena, jih ni dovoljeno izvajati. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporabljajo določbe konkurenčnega postopka s pogajanji iz 44. člena ZJN-3. Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali pa z drugo lastno izjavo (v tem postopku se naročnik lahko odloči za eno ali drugo možnost). V tem postopku naročniku izjemoma ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav.
Postopki javnega naročanja za višje vrednosti (39. člen ZJN-3)
Naročnik izvede javno naročanje po postopkih od a) do f) točke prvega odstavka 39. člena ZJN-3, če je vrednost predmeta javnega naročila enaka ali večja od mejnih vrednosti, od katerih dalje je uporaba zakona obvezna, in če so izpolnjeni pogoji, ki so v nekaterih primerih določeni za posamezni postopek (22. člen ZJN-3).
Odprti postopek (40. člen ZJN-3)
V odprtem postopku lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu, ali 30 dni, če se za oddajo ponudb uporabi elektronski sistem. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 35 oz. 30 dni, lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. Rok se prav tak lahko skrajša, če je ocenjena vrednost nižja od določenih v 22. členu ZJN-3.
Omejeni postopek (41. člen ZJN-3)
Gre za dvofazni postopek, kjer lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil. Prijavi za sodelovanje ponudnik priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. Ponudbo lahko kasneje oddajo le gospodarski subjekti, ki jim je s strani naročnika priznana usposobljenost in jih k temu povabi naročnik. Določen je minimalni rok za prejem prijav oziroma ponudb (30 dni), v katerega ni dovoljeno posegati, razen v primerih, ki jih določa zakon, kot na primer na infrastrukturnem področju in pri tistih javnih naročilih, katerih vrednost ni enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo objaviti tudi v Uradnem listu EU. V slednjem primeru lahko naročnik določi krajši rok, ki pa mora biti upoštevaje splošno določbo o roku iz 74. člena, kljub temu primeren glede na zahtevnost in kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb oziroma prijav. Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka 30 dni, lahko naročnik določi rok za prejem prijav, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu oziroma rok za prejem ponudb, ki ni krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo izbranim kandidatom poslano povabilo k predložitvi ponudb.
Konkurenčni dialog (42. člen ZJN-3)
Uporabi se zlasti v primerih, ko naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Takšne razmere se lahko pojavijo zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Uporablja se za storitve ali blago, pri katerih so potrebna prilagoditvena ali projektna dela, zlasti pri kompleksnih nabavah, na primer visoko razvitih proizvodov, intelektualnih storitvah, kot so denimo določene storitve svetovanja, arhitekturne ali inženirske storitve, ali pomembnih projektih na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. V dialogu lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu navede svoje potrebe in zahteve, ki jih v tem obvestilu ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeli. Z udeleženci naročnik začne dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. Dialog se nadaljuje, dokler naročnik ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podako podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Nadalje naročnik oceni prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila (katerih uporaba je obvezna) iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta. Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je naročnik ugotovil, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe.
Partnerstvo za inovacije (43. člen ZJN-3)
Gre za postopek javnega naročanja, ki se uporabi, če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje, cilj tega postopka pa je poznejša nabava blaga, storitev ali gradenj, ki so rezultat inovativnega razvoja. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Partnerstvo za inovacije je pri zelo velikih ali pri manjših inovativnih projektih strukturirano tako, da zagotavlja potrebno povpraševanje trga, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga. V postopku lahko sodelujejo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik.
Konkurenčni postopek s pogajanji (44. člen ZJN-3)
Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko uporabi samo na splošnem področju, upoštevaje pogoje, opredeljene v 44. členu ZJN-3, izvaja pa se kot dvofazni postopek, razen v primeru iz b) točke prvega odstavka 44. člena. Kadar naročnik oddaja javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji na podlagi neuspešnega predhodnega postopka (odprti, omejeni ali postopek naročila male vrednosti), v katerem so bile predložene ponudbe neskladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali prepozne ali neobičajno nizke, ali ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ali ponudbe, katerih cena presega naročnikova zagotovljena sredstva (b) točka prvega odstavka 44. člena ZJN-3), naročniku ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi natančneje urejale protokol pogajanj, lahko pa ga naročniki predvidijo v svojem internem aktu. S protokolom, ki se lahko od pogajanj do pogajanj razlikuje, je potrebno seznaniti ponudnike, s katerimi se namerava naročnik pogajati. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, na kakšen način mora naročnik sestaviti zapisnik pogajanj in kakšna naj bi bila njegova vsebina. Pogajanja morajo biti usmerjena v izboljšanje ponudb, da bodo naročniki lahko naročili gradnje, blago ali storitve, popolnoma prilagojene svojim konkretnim potrebam. Lahko zadevajo vse značilnosti naročenih gradenj, blaga in storitev, med drugim na primer kakovost, količino, trgovinske klavzule ter družbene, okoljske in inovacijske vidike, če niso del minimalnih zahtev. Konkurenčni postopek s pogajanji se lahko izvaja v zaporednih stopnjah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se pogaja. Minimalne zahteve, ki jih mora določiti naročnik, so tisti pogoji ter značilnosti (zlasti fizični, funkcionalni in pravni), ki bi jih morala izpolnjevati ali imeti vsaka ponudba, da se zagotovi, da lahko naročnik odda javno naročilo v skladu z izbranimi merili za oddajo naročila.
Postopek s pogajanji z objavo (45. člen ZJN-3)
Postopek s pogajanji z objavo je mogoče uporabiti samo na infrastrukturnem področju in pomeni postopek, ki poteka na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju in v katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti. Prvo ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene predloženih informacij k temu povabi naročnik.
Potrdilo iz Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ v postopkih osebnega stečaja (ECRIS)
V postopkih osebnega stečaja je sodišče dolžno preveriti, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti dolžnika. Posebno pozornost si zasluži vprašanje obsodb za kazniva dejanja, kar je bilo obravnavano v VSL Sklep Cst 44/2023 Višjega sodišča v Ljubljani.
Vloga potrdila Ministrstva za pravosodje
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa v četrtem odstavku 407. člena, da mora sodišče, preden izda sklep o odpustu obveznosti, po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena tega zakona. Po tej točki odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
V konkretnem primeru VSL Sklep Cst 44/2023 je iz potrdila Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije izhajalo, da je bil dolžnik v Zvezni republiki Nemčiji pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje, ki je po Prilogi A Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (Uradni list Evropske unije L 93/33 z dne 7. 4. 2009) razvrščeno pod oznako 0701 00 (Kazniva dejanja v zvezi z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami). Pri kaznivem dejanju neupravičenega prometa z mamili gre po ustaljeni sodni praksi za kaznivo dejanje z elementom pridobivanja protipravne premoženjske koristi, ki spada pod navedeno določbo ZFPPIPP.
Sodišče je pojasnilo, da sta bila zgoraj navedena sklepa Sveta Evropske unije v slovenski pravni red implementirana z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1). Po prvem odstavku 225. člena tega zakona si pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic neposredno izmenjujejo podatke iz evidenc podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah. Enotno kazensko evidenco za državljane članice Evropske unije vodi država, katere državljan je obsojenec, vendar o izbrisu obsodbe odloča država, v kateri je bila kazenska sankcija izrečena. Če ta odloči, da je kazen izbrisana, je država državljanstva dolžna iz kazenske evidence izbrisati podatek o predhodni obsodbi v tujini.
Ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske unije, in 3. točke 4. člena Sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo Ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).