Pravilnik o boleznih živali: Priloga 9 – Zdravstveno varstvo in nadzor

Ta pravilnik podrobno določa zahteve za zdravstveno varstvo živali pri dajanju na trg, uvozu in tranzitu živali ter proizvodov iz akvakulture. Vključuje tudi preventivne ukrepe za preprečevanje bolezni pri živalih iz akvakulture in ukrepe v primeru suma ali pojava določenih bolezni vodnih živali.

Pravna podlaga in usklajenost z direktivami EU

Pravilnik je bil pripravljen na podlagi sedmega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 17. člena, drugega odstavka 18. člena, prvega odstavka 19. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) ter prvega odstavka 77. člena za izvrševanje tretjega odstavka 49. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02-ZGO-1, 45/04-ZdZPKG, 62/04 odl.).

Direktive Evropske unije, ki jih pravilnik upošteva:

• Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L št. 328 z dne 24. 11. 2006, str. 14), razveljavljena z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali.
• Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti.
• Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti.
• Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine.
• Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav.
• Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav.
• Direktiva Sveta 91/67/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg.
• Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti z ovcami in kozami.
• Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov.
• Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge.
• Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev.
• Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika.
• Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo.
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij.
• Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o določitvi posebnih ukrepov za nadzor nad afriško prašičjo kugo.
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali.
• Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke.
• Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence.

Nadzor in ukrepi v ribogojnicah

Če se na območju z omejitvami nahajajo ribogojnice z dovzetnimi vrstami rib, kjer prisotnost neeksotične bolezni ni bila ugotovljena, uradni veterinar odredi klinični pregled, ki ga enkrat mesečno opravi strokovni delavec Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI).

Sanacija ribogojnic

V primeru, da ribogojnica, v kateri je bila potrjena prisotnost neeksotične bolezni, ogroža zdravstveni status druge ribogojnice, kompartmenta ali cone, uradni veterinar nosilcu dejavnosti odredi sanacijo ribogojnice.

Programi nadzora

Če pogoji za nadaljevanje programa nadzora, določeni v delu II Priloge V Direktive 2006/88/ES, niso več izpolnjeni, Generalna uprava (GU) Uprave prekliče odobreni program. Vzorčenje se izvede v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/1554 z dne 11. septembra 2015 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2006/88/ES v zvezi z zahtevami za metode nadzora in diagnostične metode.

Kategorizacija bolezni in postopki poročanja

Pravilnik razvršča bolezni v tri glavne skupine glede na njihovo nalezljivost in ekonomsko škodo, ki jo povzročajo, ter dodaja posebno skupino zoonoz.

Prva skupina: Slabo nalezljive bolezni

• Te bolezni so slabo nalezljive.
• Širjenje se lahko prepreči z ustreznimi veterinarsko-sanitarnimi ukrepi.
• Povzročajo manjše ekonomske škode, ki se jih da zmanjšati z veterinarsko-sanitarnimi ukrepi.
• Stroški diagnosticiranja in zatiranja teh bolezni bremenijo imetnika živali.
• V primeru suma mora veterinarska organizacija obvestiti Veterinarski zavod Slovenije le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen ugotovi. Prijava se izvede enkrat mesečno do 10. v mesecu.

Druga skupina: Nalezljive bolezni

• Te bolezni so nalezljive.
• Širjenje se med rejami lahko prepreči z ustreznimi veterinarsko-sanitarnimi ukrepi.
• Občasno se pojavljajo v državi in povzročajo ekonomske škode, ki se jih da zmanjšati oziroma preprečiti.
• Metode preprečevanja in širjenja teh bolezni so poznane in izvedljive.
• Diagnostične preiskave se plačujejo iz proračuna Republike Slovenije, zdravljenje pa bremeni imetnika živali.

Tretja skupina: Zelo nalezljive bolezni

• Te bolezni so zelo nalezljive.
• Povzročajo velike ekonomske škode in ogrožajo obstoj posamezne živalske vrste.
• Širjenje se med rejami lahko prepreči z ustreznimi veterinarsko-sanitarnimi ukrepi.
• Diagnostične preiskave, preventivne vakcinacije in izkoreninjenje z odškodninami za pobite živali se ob izpolnitvi predpisanih pogojev plačujejo iz proračuna Republike Slovenije.
• V primeru suma mora veterinarska organizacija takoj naznaniti sum na Veterinarsko upravo Republike Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije (po telefaksu). Veterinarski inštitut Slovenije poroča o rezultatih diagnostičnih preiskav enkrat mesečno, najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Rezultate diagnostičnih preiskav pri steklini mora poslati najpozneje do 3. v mesecu.

Skupina zoonoz

• V to skupino spadajo bolezni, ki so nevarne ljudem in živalim in se po naravni poti prenašajo z živali - vretenčarjev na ljudi in obratno.
• Primeri vključujejo brucelozo (razen B. ovis in B. suis) in trihinelozo.

Seznam prijavljivih bolezni in diagnostične metode

Priloga 9 Pravilnika o boleznih živali podrobno navaja mednarodno listo bolezni, skupaj z njihovimi oznakami, slovenskimi imeni in predpisanimi oziroma alternativnimi diagnostičnimi metodami.

tags: #pravilnik #o #boleznih #zivali #priloga #9

• Preverite recepte v Sloveniji
• recept za najboljši veganski čokoladni preliv
• kakšen vpliv ima svetlobno onesnaževanje na zdravje
• Kreativna uporaba jogurtovih lončkov v kuhinji
• Podroben vodnik za pripravo čokoladne pite