Človek potrebuje energijo za vzdrževanje telesne temperature in za vse procese, ki potekajo v telesu. Termin energija razumemo kot kemično energijo, ki jo telo dobi s presnovo zaužite hrane. Količina energije v hrani in pijači je izražena v kilojoulih (kJ) ali s kilokalorijami (kcal) (1 kJ = 0,24 kcal; 1 kcal = 4,2 kJ). V procesu prebave se hrana razgradi do hranljivih snovi, ki se absorbirajo, nato pa prenesejo do celic. Energijo telesu zagotavljajo predvsem makrohranila: največ jo vsebujejo maščobe (37 kJ (9 kcal) na en gram maščobe), beljakovine in ogljikovi hidrati pa jo na gram vsebujejo 17 kJ (4 kcal).
Pomembno je, da dnevno telesu zagotovimo primerno količino energije, ki je usklajena s porabo energije. Če je prehranski vnos energije višji od porabe v telesu, se ostanek energije v telesu shranjuje v obliki maščobnega tkiva. Ključen del uravnotežene prehrane je, da je vnos energije s prehrano uravnotežen s količino energije, ki jo telo porabi.
Pšenica: Osnovna Surovina Pšenične Jufke in Drugih Izdelkov
Žita so pomemben del vsakodnevne prehrane. Med njimi je pšenica ključna surovina za številne izdelke, vključno s pšenično jufko. Pod ime "pšenica" uvrščamo vse vrste žit iz rodu Triticum ter njihovo zrnje, ki ga uporabljamo v prehrani. Pšenica velja za eno najstarejših in najpomembnejših žit, ki jih je človek na Bližnjem vzhodu pričel gojiti že 8.800 let pred našim štetjem, kmalu zatem pa se je razširila tudi v kraje današnje Evrope. Pri nas sta najbolj poznani vrsti Triticum aestivum in Triticum durum.
Iz zrnja T. aestivum se melje moka za kruh in druge pekovske izdelke. Moka T. durum pšenice se uporablja za izdelavo različnih vrst testenin, saj je zrnje te vrste pšenice nekoliko trše, testenine iz te moke pa se lepše kuhajo, saj se med kuhanjem škrob ne sprošča iz njih v tolikšni meri, kot pri običajni moki, zato se testenine ne lepijo in se ne razkuhajo. Moka pšenice T. durum je rumene barve, medtem ko je moka T. aestivum običajno svetlejša. Pšenična jufka, kot vrsta tankega testa, je prav tako izdelana iz pšenične moke, pogosto iz trše pšenice, ki omogoča tanko valjanje in dobro obdelavo.
Vrste Pšenične Moke in Njihova Hranilna Vrednost
Največ pšenice pri nas pojemo v različnih izdelkih iz pšenične moke: kruhu in pekovskih izdelkih, pecivih, piškotih, testeninah in seveda tudi v obliki pšenične jufke. Od načina mletja in posledično granulacije moke je odvisno, ali bo pšenična moka ostra ali mehka. Poznamo različne tipe mok, ki se označujejo s številkami. Najnižjo številko nosijo moke, ki so mlete iz jedra pšenice - te vsebujejo najmanj vlaknin in največji delež škroba.
Polbela in črna moka se prodajata kot tip 850 oziroma 1100, polnozrnata moka pa je mleta iz celega pšeničnega zrna in vsebuje največ prehranskih vlaknin in mineralov ter je v okviru zdrave in uravnotežene prehrane tudi najbolj priporočljiva za uživanje. Žita so bogata z ogljikovimi hidrati, zato jih prištevamo med ogljikohidratna živila. Vendar vsebujejo tudi med 10 in 14 % beljakovin ter predstavljajo pomemben vir prehranskih vlaknin, katerih priporočen dnevni vnos znaša približno 30 g dnevno, kar s sodobnim načinom prehranjevanja zahodnega sveta uspeva le redkim. Svetuje se uživanje polnozrnatih žit in izdelkov iz polnozrnate moke, da prehrano obogatimo z zdravju koristnimi prehranskimi vlakninami. Polnovredne testenine so dober vir vitaminov iz skupine B, zlasti B1 oziroma tiamina, ki so pomembni v procesu nastajanja energije. Podobno kot polnovredne testenine, tudi polnozrnata pšenična moka, iz katere lahko pripravimo jufko, ohrani te koristne snovi.
Vlaknine: Ključ do Sitosti in Zdrave Prebave
Balastne snovi imenujemo tudi vlaknine. To so sestavine živil rastlinskega izvora, ki jih ne moremo prebaviti. Vlaknine potujejo skozi ves prebavni trakt, od ust do debelega črevesa, ne da bi se kemično spremenile. Vlaknine pravzaprav niso živila, ker jih organizem ne vsrka, vendar pa brez njih ne moremo ohraniti svojega zdravja. Stročnice odlikuje visoka vrednost prehranskih vlaknin. Zaradi vlaknin dajejo človeku po zaužitju občutek sitosti in doprinesejo manj energije. Podobno velja tudi za polnozrnate pšenične izdelke.
Živila z veliko vlakninami imajo prednost, da redčijo energijsko gostoto jedi. Čas praznjenja po zaužitih živilih z vlakninami je daljši, kar podaljšuje občutek sitosti in pospešuje peristaltiko črevesja. Rastlinska hrana je pred vstopom v debelo črevo izredno žilava, s tem pa preprečuje prezgodnje praznjenje želodca.
Kalorije in Energijska Gostota Pšeničnih Izdelkov
Pšenični izdelki, kot so testenine in jufka, so odlična energijska hrana. Dobro potešijo tek in poskrbijo za dolgotrajno spodbujanje energijske ravni. Nekateri se bojijo uživati testenine, ker je včasih veljalo, da povečujejo telesno težo, a to drži le, če so pripravljene z veliko masla, sira ali smetane. Enako velja za pšenično jufko; njena kalorična vrednost je močno odvisna od dodanih maščob in nadevov.
Energijska gostota živila nam pove število kilokalorij na 1 gram živila oz. obroka. Priporočljiva energijska gostota obrokov za normalno hranjenega človeka je med 1 in 1,5 kcal/g (4,2 do 6,3 kJ/g). Obroki z energijsko gostoto preko 2,5 kcal/g (10,5 kJ/g) ob neuravnoteženosti s porabo (pomanjkanje telesne aktivnosti), predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek prekomerne telesne mase in debelosti. Če je vnos energije manjši od porabljene energije, se za zadostno tvorbo energije v telesu najprej začnejo porabljati omejene zaloge ogljikovih hidratov (predvsem glikogena) v mišicah in jetrih.
Kako se določa kalorična vsebnost hrane
Gluten: Sestavina Pšenice
Nekatera žita vsebujejo gluten, ki se ga morajo izogibati bolniki s celiakijo, saj jim lahko uživanje živil z glutenom povzroči hude težave. Ljudje, ki nimajo celiakije, lahko povsem varno uživajo žita z glutenom. Gluten je sicer beljakovina, ki jo najdemo v nekaterih žitih. Žita, ki vsebujejo gluten, so: pšenica, pira, oves, rž, ječmen, kamut oziroma khorasan žito in tritikala.