Ko se po ljubljanskih ulicah razširi vonj po sveže pečenem kostanju, ni več dvoma - jesen je tukaj. Ta vonj, ki spominja na otroštvo, družinska popoldneva in sprehode po mestnem središču, je postal skoraj simbol oktobra. Pečen kostanj v Sloveniji je mnogo več kot le prigrizek; je del kulturne in sezonske identitete, jesenski obred, ki povezuje generacije in ustvarja občutek domačnosti. Kurilna sezona se je začela, listje se je začelo barvati in utice za peko kostanja so se vrnile na ljubljanske ulice.
Upravljanje in najem utic za peko kostanja
Mestna občina Ljubljana (MOL) je ključna pri upravljanju javnih površin, kjer se prodaja pečen kostanj. Na podlagi preteklih izkušenj in v izogib kršitev pogodbenih določil s strani ponudnikov so se z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet odločili, da bodo v javnih razpisih zaostrili pogoje za pridobitev pravice do uporabe javne površine za postavitev utic.
Zaostreni pogoji in njihovi razlogi
Med pogoji za najem utice za peko kostanja je bil v preteklosti določen, da mora ponudnik uspešno izvajati dejavnost peke in prodaje kostanja na javni površini MOL-a v zadnjih dveh letih. Te pogoje so določili, ker "želimo imeti te, ki jih poznamo," je pojasnil župan Janković. Namen tega je bil zagotoviti, da lokacije oddajo resnim ponudnikom, ki se z dejavnostjo ukvarjajo dlje časa in ne kršijo pogodbenih določil, ter preprečiti, da bi podjetja odpirali zgolj za sezonsko dejavnost in jih po končani sezoni takoj zapirali. Prav tako so želeli preprečiti ponavljanje dogajanja iz leta 2023, ko je eden od ponudnikov ponudil visoko ceno, nato pa ni podpisal pogodbe, ali pa so ponudniki utice oddajali v podnajem, kar ni dovoljeno.
Med pogoji za najem utice ostaja tudi, da ponudnik v zadnjih treh letih ni kršil pogodbe o oddaji površine v najem za postavitev utic za peko in prodajo kostanja, ki jo je sklenil z Molom. Ob tem mora biti najmanj tri mesece pred dražbo registriran za opravljanje dejavnosti peke in prodaje kostanja, imeti poravnane vse terjatve do države in MOL-a ter vplačati varščino.
Spremembe pogojev in ponovne dražbe
Po prvi dražbi so ugotovili, da je pogoj prodaje kostanja v zadnjih dveh letih prezahteven, zato so z občine sporočili, da bodo v ponovljenem razpisu pogoje preoblikovali in jih določili na novo. Po spremembi odloka o posebni rabi javnih površin v lasti MOL-a je občina letos prvič želela oddati utice v najem za štiri zaporedne sezone, med 1. oktobrom in 31. januarjem v letih 2025-2029. Na MOL-u se sicer obeta sprememba odloka o posebni rabi javnih površin v lasti MOL-a, o kateri bodo mestni svetniki odločali na septembrski seji. S spremembo med drugim predlagajo, da lokacij za peko kostanja ne bi več oddajali za eno, ampak za največ štiri leta.
Potek dražb za najem utic
Dražba je potekala za vsako od šestih lokacij posebej za celotno sezono, torej od 1. oktobra do 31. januarja. V primerjavi z lanskoletno je bila letošnja dražba veliko bolj umirjena in brez nasprotovanj.
- Prešernov trg: Največ zanimanja je bilo za najem utice na Prešernovem trgu z izklicno ceno 9000 evrov, na to dražbo so se prijavila štiri podjetja. Izklicno ceno je za 500 evrov zvišal le zastopnik podjetja Shari-Go, ostali trije dražitelji na ceno 9500 evrov niso pristali. Tako kot lani bo podjetje Shari-Go moralo plačati 9500 evrov in 22-odstotni davek na dodano vrednost.
- Cankarjevo nabrežje: Na dražbo za najem utice na Cankarjevem nabrežju pri brvi čez Ljubljanico so se prijavila tri podjetja. Tudi za to lokacijo je bila izklicna cena 9000 evrov, ki jo je višal le eden od dražiteljev. Utico so oddali podjetju Bela-Fruta za 9500 evrov.
- Breg pri Novem trgu: Za najem utice na Bregu pri Novem trgu sta se potegovala dva dražitelja. Izklicno ceno 7000 evrov sta sprejela oba, ceno 7400 evrov pa je ponudil le pooblaščenec Kmetije Marko Krošelj.
- Šubičeva ulica: Sledila je dražba utice v Šubičevi ulici na križišču s Slovensko cesto, na katero se je prijavil en dražitelj, samostojni podjetnik Sandi Kadić. Sprejel je izklicno ceno 1500 evrov.
- Miklošičev park: Dražbe za utico v Miklošičevem parku niso izvedli, ker se je prijavljeni ni udeležil.
- Zaloška cesta: Prav tako niso izvedli dražbe za utico ob Zaloški cesti nasproti Tržnice Moste, saj se nanjo ni prijavil nihče. Te utice lani ni bilo mogoče najeti, letos pa so jo ponovno vrnili v razpis, saj na lokaciji v Tivoliju zaradi nove ureditve zanjo ni več prostora. So pa v preteklosti že uspešno oddajali tudi utico ob Zaloški.
Uspešni dražitelji morajo z MOL-om skleniti pogodbo o najemu najkasneje do 30. septembra. Ob podpisu pogodbe jim na občini izstavijo tudi račun za plačilo uporabnine, rok plačila pa je tri dni po podpisu pogodbe. Utice predvidoma postavijo 30. septembra, prodajo pa lahko začnejo 1. oktobra. Z občine MOL so sporočili, da so od konca septembra delovali utici na Cankarjevem nabrežju in na Bregu pri Novem trgu, utica na Prešernovem trgu pa je bila postavljena v petek.
Cene pečenega kostanja in razprave
Na ljubljanskih ulicah se vonj kostanja razliva s stojnic, ki privabljajo tako domačine kot turiste. Vendar pa so letos cene, ki jih je mogoče zaslediti v Ljubljani, marsikoga presenetile. Cene so ostale enake kot lani, kljub višjim stroškom energentov in dela. Gre za standardne cene, ki veljajo na večini stojnic v središču Ljubljane, zlasti na Tromostovju, Prešernovem trgu in Čopovi ulici. Prodajalci na stojnicah pojasnjujejo, da so cene držali stabilne, ker vedo, da ljudje kostanj dojemajo kot sezonski priboljšek in ne želijo izgubiti kupcev zaradi podražitev.
- Ljubljana: Za malo merico boste letos odšteli štiri evre, za veliko pet evrov, za litrsko merico pa že 13 evrov. Maxi merica je namenjena predvsem družinam, skupinam ali turistom - v praksi gre za precej veliko porcijo, ki zadostuje za 3-4 osebe.
- Zagreb: Na hrvaški strani meje se zgodba odvija podobno, a z dodatnim presenečenjem. Mala merica kostanja na zagrebških ulicah stane štiri evre, velika pa kar sedem evrov. To je več, kot stane kilogram svežega kostanja v trgovini.
Za mnoge Ljubljančane je to občuten skok, saj je kostanj veljal za obrok, ki si ga lahko privošči vsak. Danes pa se vedno več ljudi sprašuje, ali si je takšno razkošje sploh še mogoče privoščiti pogosto. Razprave so se hitro preselile na družbena omrežja, kjer uporabniki objavljajo fotografije in izražajo začudenje. Pečen kostanj je postal simbol inflacije, ki jo občutijo tudi pri drugih izdelkih, a prav ta jesenska poslastica ima močan čustveni naboj, zato cene še toliko bolj izstopajo. Cena kostanja ni določena centralno - vsak ponudnik jo postavi sam.
Razlogi za visoke cene kostanja
Razlogi za podražitve so večplastni. Prvi je povezan z vremenskimi razmerami, saj so zadnja leta prinesla manjši pridelek kostanja. Suše, bolezni in škodljivci so zmanjšali količine, zato je povpraševanje večje od ponudbe. Poleg tega je treba upoštevati še stroške dela, najem stojnic in višje cene energije, saj priprava kostanja zahteva veliko toplote in časa.
Priprava in peka kostanja pomenita kar velik logistični in tehnični zalogaj. Prodajalci morajo poskrbeti, da pečenje prilagajajo povpraševanju kupcev in da jim ob koncu dneva ne ostane pečen kostanj, ki ga nimajo komu prodati. Velik del kostanja, ki se prodaja letos, je slovenskega izvora, predvsem iz Goričkega, Kostanjevice na Krki in Pohorja. Uvožen kostanj, predvsem iz Italije, je cenovno nekoliko ugodnejši, a pogosto manj aromatičen in ne vedno svež.
Kostanj kot simbol jeseni in druženja
Kljub cenam ima kostanj poseben pomen. Jesenski sprehodi skozi mesto so pogosto povezani z vonjem po kostanju in toplimi vrečkami v rokah. Ljudje se ob stojnicah ustavljajo, klepetajo in si delijo plodove, kar ustvarja občutek skupnosti. Pečen kostanj ni le hrana, je tudi trenutek sprostitve in vračanja v otroštvo. V obeh državah, Sloveniji in na Hrvaškem, ima kostanj bogato tradicijo. Na podeželju so ga včasih nabirali za ozimnico, danes pa je predvsem del urbanega vsakdana, kjer stojnice ponujajo hitro doživetje jeseni.
Ali bo pečen kostanj postal razkošje?
Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo pečen kostanj postal razkošje, namenjeno le redkim. V Ljubljani in Zagrebu so cene že dosegle točko, ko ljudje razmišljajo, ali se jim nakup sploh splača. Nekateri izberejo raje kilogram svežega kostanja v trgovini, ki ga spečejo doma, čeprav izkušnja ob ulici nikoli ni povsem enaka. Peči kostanj doma ni zahtevno in je ceneje, a manjka vonj mestnih ulic in druženje ob stojnicah. Prav ta element ustvarja dodano vrednost, ki je ni mogoče izmeriti zgolj v evrih.
Perspektiva prodajalcev
Prodajalec Grega, ki prodaja kostanj od okoli enajste ure pa vse tja do osme ure zvečer, pravi, da je prodaja za zdaj dobra, a je odvisna od vremena in tudi od dneva v tednu. Kot poudarja, kupci pogosto ne opazijo celotnega procesa peke kostanja: tega je treba najprej uvoziti, ga narezati in kasneje tudi speči na primerni temperaturi. Kljub zahtevnosti uživa v delu na prostem in interakciji z ljudmi. Največ gostov je ob koncih tedna, še posebej ob petkih, ko je obisk tudi zaradi bližine Odprte kuhinje večji. Prodajalka Maja pa poudarja, da bi si prodajalci želeli nižjih najemnin utic in promocije kulture pečenega kostanja, saj si želijo, da je tudi ponudba kostanja bolj vključena v turistično oglaševanje v Ljubljani.
Vonj jeseni med nostalgijo in realnostjo
Pečen kostanj bo ostal del jesenske identitete Ljubljane, ne glede na ceno. Vonj, ki se širi s stojnic, privablja spomine in čustva, ki jih denar težko nadomesti. Ljudje so pripravljeni odšteti več, ker v tem vidijo del tradicije in občutka domačnosti. Vendar se ob tem postavlja vprašanje dostopnosti. Če bo cena še naprej rasla, bo pečen kostanj postal izkušnja, ki jo bodo mnogi občudovali le še od daleč. Tradicija bo izgubila svoj pomen, če se bo oddaljila od ljudi, ki so jo ustvarjali. Na koncu se vsak sam odloči, ali bo sprejel višjo ceno za del tradicije ali bo raje pripravil kostanj doma. Zrelost kostanja lahko prepoznamo po tem, da mora biti ta popolnoma rjav, medtem ko beli ali zelenkasti kostanj, ki smo ga izluščili iz ježice, ni primeren za uživanje.