Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki zahteva skrbno načrtovanje prehrane za zagotovitev optimalnega zdravja tako bodoče mamice kot tudi rastočega ploda. V tem ključnem obdobju se mnoge nosečnice soočajo z novimi prehranskimi izzivi, od jutranje slabosti do povečanih potreb po določenih hranilih. Kvaliteten in premišljen zajtrk poskrbi, da nosečnica dan začne z obrokom, ki prinese dovolj energije tako za njene dnevne aktivnosti kot tudi za razvoj ploda. Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva prav v vsakem obdobju življenja, saj si mora telo po nočnem »stradanju« povrniti energijo, da se lahko »spravi« v pogon za nov dan. Še posebej pomembno je, da dan začnemo z zdravim obrokom v času nosečnosti, ko naše telo potrebuje dodatno energijo za razvoj bitja v trebuhu.
Če ste pred nosečnostjo redno izpuščali zajtrk in ste ga v prvem trimesečju težko spravili po grlu, ker vam je bilo zjutraj preveč slabo, je zdaj skrajni čas, da ga čim prej uvedete v svojo jutranjo rutino. Če do zdaj zajtrku niste posvečali dovolj pozornosti, če ste ga kar izpustili, ali pa če je bil vaš zajtrk sestavljen iz hitrega prigrizka, je nosečnost pravi čas, da se začnete prehranjevati bolj zdravo tudi zjutraj.
Pogoste prebavne težave v nosečnosti in prehranske rešitve
V začetku nosečnosti nosečnico pogosto pesti jutranja slabost, kasneje pa se pogosteje pojavijo težave z zgago ali zaprtostjo. V vseh primerih, prav tako, če naštetih težav ni, se svetuje lahek, hitro prebavljiv in ne preobilen zajtrk, ki je sestavljen iz vseh skupin živil.
Jutranja slabost
Jutranja slabost je ena izmed nadlog, ki sicer ne pomeni bolezenskega stanja, pa vendar je za nosečnico neprijetna, včasih celo omejujoča in negativno vpliva na kvaliteto življenja. Doletela naj bi med 50 in 90 % nosečnic v prvih treh mesecih nosečnosti. Čeprav nosečniški slabosti pravimo tudi jutranja slabost, se lahko pojavlja preko celega dneva, včasih tudi vso nosečnost. Slabost lahko spremlja tudi bruhanje.
Nosečke, ki jih v prvem trimesečju muči jutranja slabost, se pogosto zajtrku izogibajo. Težko se je spraviti, da pojemo kakšen grižljaj, ko nam je slabo že takoj zjutraj. Vendar je ravno to najbolj narobe, saj jutranjo slabost najučinkoviteje umirite prav z ustrezno hrano. Slabost se namreč pogosto pojavi zaradi padca krvnega sladkorja, zato se lahko nadaljuje iz jutranje v opoldansko in večerno, če ne boste poskrbeli, da boste čez dan jedli več rednih majhnih obrokov. Če boste dan začeli z zdravim zajtrkom, boste s tem zagotovili vse potrebne snovi za razvoj otroka, vi pa se boste počutili bolje, manj boste utrujeni in premagali boste lahko tudi jutranjo slabost.
Zaprtje
V nosečnosti so težave z zaprtjem pogoste in se stopnjujejo z rastjo ploda, ki pritiska na debelo črevo in tako ovira njegovo gibanje. K zaprtju pripomorejo tudi hormonske spremembe, ki poskrbijo, da je črevo bolj sproščeno. Stanje lahko še dodatno poslabšajo nekatera zdravila, najpogosteje železo, ki ga jemlje veliko nosečnic. Zaprtje je lahko boleče in povzroča slabo počutje. Lahko prispeva celo k razvoju hemoroidov, posebno pri ženskah, ki so nagnjene k nastanku krčnih žil.
Zgaga in refluks
Zgaga in refluks se najpogosteje pojavita v tretjem trimesečju nosečnosti, saj je pritisk rastočega otroka na želodec takrat večji. Hormonske spremembe vplivajo na krožno mišico zapiralko (sfinkter) med požiralnikom in želodcem, zato ta postane bolj sproščena. Pri zgagi gre za pekoč občutek v predelu žličke ali višje po prebavnem traktu, refluks pa imenujemo zatekanje kisle želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Kisla želodčna vsebina draži in lahko povzroči vnetje požiralnika.
Splošni prehranski nasveti za lajšanje težav
Za začetek je potrebno spremeniti prehranjevalne navade. Tako proti prebavnim težavam kot tudi proti slabosti in bruhanju pomaga, da uživamo zdravo, raznovrstno, polnovredno hrano, bogato z vitamini in minerali. Razdeljena naj bo v 5-7 manjših obrokov, ki so enakomerno razporejeni preko celega dneva. Hrano je treba dobro prežvečiti ter jesti počasi. Po obroku svetujemo krajši sprehod, odsvetujemo pa ležanje, saj to še poveča zatekanje želodčne vsebine nazaj proti ustom.
Hrana, ki vsebuje veliko maščob in sladkorjev, poslabša stanje, zato se je je potrebno v čim večji meri izogibati. Priporočljiva je hrana, ki je lahko prebavljiva, saj se ne bo dolgo zadržala v želodcu in ne bo povzročala nelagodne zgage in tudi ne slabosti. Za urejeno prebavo je priporočljivo pitje večje količine vode na tešče (seveda v primeru, ko ni prisotne močne jutranje slabosti), dobra hidriranost na splošno, uživanje prehranske vlaknine (stročnice, ovseni kosmiči, polnozrnata žita, zelenjava in sadje) in vsakodnevno gibanje. Izogibati se je treba izdelkom, ki zapirajo, torej izdelkom iz bele moke, z veliko sladkorja, z veliko maščobe, bananam, rižu.
Vlaknine: Ključ do zdravega prebavnega sistema
Vlaknine so izjemno pomembne za vsakega posameznika, še posebej pa so priporočljive v času nosečnosti, saj skrbijo za zdrav prebavni sistem. V obdobju, ko dojenček raste in vedno bolj pritiska na notranje organe, kar lahko povzroči neugodje in občasno zaprtje, igrajo vlaknine ključno vlogo pri ohranjanju nemotene prebave. Zato je vsakodnevno uživanje živil z visoko vsebnostjo vlaknin bistveno za ohranjanje zdravega prebavnega sistema.
Vloga vlaknin v telesu
Vlaknine so za človeka izjemno pomembne, saj varujejo pred zaprtjem (ki je v nosečnosti še posebej pogosta težava), pred rakom (predvsem na debelem črevesju), debelostjo, žolčnimi kamni, sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ter boleznimi srca in ožilja. Po zaužitju vlaknine nabreknejo in dajejo občutek sitosti, kar je lahko koristno tudi pri uravnavanju telesne teže med nosečnostjo.
Vrste vlaknin: Topne in netopne
Mnogi ljudje se ne zavedajo, da se ogromno koristnih snovi, vključno z vlakninami, nahaja kar v lupini sadja, na primer jabolk, ki jo pogosto zavržemo. Te snovi človeška prebavila ne prebavijo v celoti, vendar pa jih lahko bakterije v črevesju fermentirajo. Vlaknine delimo na topne in netopne.
- Netopne vlaknine povečujejo volumen blata in skrajšujejo čas prehoda vsebine skozi črevesje, s čimer preprečujejo zaprtje in skrajšujejo čas delovanja škodljivih snovi.
- Topne vlaknine vežejo vodo, žolčne soli (holesterol) in preprečujejo nagel porast krvnega sladkorja po obroku ter zavirajo vsrkavanje nekaterih hranil.
Viri vlaknin
Odličen vir vlaknin predstavljajo sadje, zelenjava ter rjava živila. Priporočljivo je uživanje celih žit, polnozrnatega kruha, rjavega riža in polnozrnatih testenin, kot so ješprenj, ajda in proso. Prav tako so bogat vir vlaknin pečen neolupljen krompir, stročji fižol, grah, paprika, jajčevec, solata, blitva, cvetača, brokoli, ohrovt, zelje, por, čebula, rdeča pesa, jagodičevje, jabolka, hruške, slive, marelice, kutine, breskve, banane, mandarine in pomaranče. Ta živila vas bodo nasitila za dalj časa in prispevala k pravilnemu delovanju vašega prebavnega sistema.
Kako povečati vnos vlaknin v nosečnosti
Če vaša prehrana v preteklosti ni bila bogata z živili, ki vsebujejo veliko vlaknin, je priporočljivo, da količino teh postopoma zvišujete v nekaj tednih. Bodite pozorni, da hrano z več vlakninami razporedite v več obrokov. Pri uživanju večjih količin vlaknin se lahko sprva pojavi napenjanje, zato poleg tovrstne hrane spijte tudi veliko vode. Za zajtrk uživajte kosmiče, še posebej tiste brez dodanih sladkorjev. Kosmičem lahko dodate suho ali sveže sadje, s čimer povečate tudi vnos vlaknin. Prav tako sta odličen zajtrk prosena kaša v mleku z dodatkom suhega sadja. Za kruh izberite polnozrnatega, vključite pa tudi pira. Večkrat posezite po ajdovi kaši, pirini moki, integralnem rižu ali ješprenju. Enolončnice in omake zgostite s pretlačenim fižolom, solatam pa dodajte pest kuhanega fižola. Pripravljajte si jedi z lečo, grahom in sojo. Uživajte čim več neolupljenega sadja, ki ga lahko dodajate tudi solatam.
Za predstavo vam navajamo osnovni primer enodnevne prehrane z dovolj vlakninami: dva sadeža in kosmiči ali polnozrnata rezina kruha za zajtrk, med obroki sadež, tri do pet enot zelenjave dnevno ter nekajkrat na dan košček polnozrnatega kruha.
Ovseni kosmiči: Vsestranski in hranljiv zajtrk za nosečnice
Medtem ko se nekatere jedi zdijo neprimerne ali celo škodljive, pa drugi prehrambeni izdelki postanejo nepogrešljivi spremljevalci zdrave nosečniške prehrane. Eden izmed takšnih zanesljivih zaveznikov je zagotovo oves, ki v obliki kosmičev ponuja bogastvo hranil, ključnih za to posebno obdobje življenja. Ovseni kosmiči so odličen vir sestavljenih oziroma polnovrednih ogljikovih hidratov in vlaknin, ki poskrbijo za počasnejši dvig krvnega sladkorja in olajšajo prebavo.
Priprava ovsene kaše
Ovsene kosmiče lahko skuhamo v mleku (izberemo lahko mleko z dodanimi beljakovinami) ali v rastlinskem mlečnem napitku, ki mu dodamo sirotko. Ko pridemo do želene konsistence, kašo malce ohladimo in ji dodamo sveže sezonsko sadje, npr. jabolka, ter potresemo z nasekljanimi oreški, npr. arašidi. Za okus lahko kaši dodamo še malce cimeta, ki ga lahko vmešamo že v mleko ali pa le dodatno posipamo čez našo jed. S cimetom pa ne pretiravajmo, dodajmo ga le ščepec za okus.
Sadje bo v naš zajtrk poleg potrebnih vitaminov in mineralov prineslo tudi prehranske vlaknine, ki bodo olajšale našo prebavo. Beljakovine iz mleka oz. sirotke prinašajo aminokisline, ki jih nosečnica potrebuje za regeneracijo, plod pa za izgradnjo tkiv. Oreški so vir nenasičenih zdravih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na razvoj možganov ploda, prinašajo pa še druga hranila, ki jih potrebujeta oba, tako nosečnica kot plod.
Recept za klasično ovseno kašo
Recept za pripravo ovsenih kosmičev je enostaven. 60 gramov ovsenih kosmičev zmešamo s 3 decilitri mleka in 50 grami gozdnih sadežev. Porcija 60 gramov ovsenih kosmičev je za odraslo osebo in predstavlja en velik obrok. Ovsene kosmiče lahko stehtamo ali pa jih damo po občutku v skledo ter jih prelijemo z 3 dcl vročega mleka, tako da so kosmiči pokriti in da je še malo mleka odveč. To zmes pustimo čez noč stati. Zjutraj po potrebi prilijemo nekaj mleka (lahko ga predhodno segrejemo, da bo obrok mlačen) in dodamo sadje. Pozimi lahko uporabimo zmrznjeno sadje (ko namočimo kosmiče, dodamo tudi sadje iz skrinje, da se odtali do jutra), na primer gozdne sadeže, poleti pa kar sadje z vrta. Pretlačimo jagode, maline, robide. Po okusu lahko obrok (do)sladkamo, vendar je za otroke to odsvetovano. Poskusite jim obrok ponuditi brez dodanega sladkorja. Da bi bil obrok bolj topel, lahko sadje predhodno segrejete v kozici, skupaj z nekaj dodatnega mleka, in dodate zmesi, ki se je namakala čez noč.
Namakanje kosmičev za boljšo prebavljivost
Večina žitnih vrst, vključno z ovsenimi kosmiči, je pred kuhanjem priporočljivo namakati v hladni vodi nekaj ur. S tem procesom mlečnokislinske fermentacije postanejo lažje prebavljivi, saj delno razgradijo kompleksnejše sestavine hrane. Med tem procesom nastaja tudi mlečna kislina, ki preprečuje razvoj škodljivih bakterij in plesni. Zato je priporočljivo, da se kosmiči pred pripravo čez noč (ali celo 24 ur) namakajo v vodi, nato pa se uporabijo skupaj z vodo, v kateri so se namakali. Pazljivo obdelani kosmiči so primerni tako za otroke kot za odrasle in se lahko uporabljajo kot dodatek k skuti, müsliju, jogurtu ali soku.
"Ovseni kosmiči v kozarčku" za hitra jutra
Recept za "Ovseni kosmiči v kozarčku" je odlična rešitev za hektična jutra. V steklen kozarec s pokrovčkom naložite poljubno količino ovsenih kosmičev ali drugih žitnih kosmičev, dodajte žlico chia semen, poljuben rastlinski napitek (sojino, riževo, mandljevo, ovseno ali kokosovo mleko) ali sveže stisnjen pomarančni sok. Dodajte oreščke in semena po izbiri ter različno sadje, če vam je bolj všeč sadni okus. Za piko na i lahko dodate še vanilin sladkor, cimet ali kakav. Zaprt kozarček shranite v hladilniku. Zjutraj bodo kosmiči lepo prepojeni s tekočino, bolj kašasti in lažje prebavljivi, okusi pa se bodo dobro povezali v odlično kombinacijo. Če ste malce sladkosnedi, lahko tik pred zaužitjem dodate še žličko medu, javorjevega ali agavinega sirupa.
Druge zdrave možnosti za zajtrk v nosečnosti
Poleg ovsenih kosmičev obstajajo še druge odlične možnosti za zdrav in hranljiv zajtrk v nosečnosti. Če se slabost nadaljuje tudi v drugem trimesečju, je izogibanje zajtrku slaba odločitev. Morate najti recept oziroma recepte za jutranji obrok, ki ga boste z užitkom pojedli, saj boste le tako lahko premagali to nadležno nosečniško težavo. Večinoma je rešitev povsem enostavna: poskrbite za raznovrstnost! En dan si privoščite topel obrok, drugi dan krožnik različnega sadja, tretji skledo kosmičev, četrti kos kruha z namazom ali dodatkom po okusu in tako naprej. Ob tem morate paziti, da je jutranji obrok čim bolj hranilen, saj v nosečnosti potrebujete več hranil, ker se prehranjujete za dva. To ne pomeni količinsko več, ampak hrano z bolj bogato hranilno vrednostjo, več zdravimi maščobami, vitamini in minerali.
Jajčni muffini
Prednost jajčnih muffinov je predvsem v tem, da jih vsaj delno lahko pripravimo že večer prej in tako jutro izkoristimo za mirno prebujanje. Zvečer lahko pripravimo le zelenjavo in tako zjutraj pojemo tople muffine, lahko pa jih spečemo do konca in nas hladni čakajo v hladilniku. Zelenjavo temeljito operemo in po potrebi olupimo. Uporabimo lahko katerokoli sezonsko zelenjavo, pri čemer smo kar se da raznoliki, saj naš dojenček okuse spoznava že v maternici. Nasekljamo tako špinačo ali blitvo, dodamo por, lahko tudi čebulo ali česen, dodamo papriko, bučko, jajčevce. Zelenjavo hitro prepražimo na olivnem olju, da spusti vodo. Rahlo jo lahko posolimo, še bolje pa je, če uporabimo začimbe. Super okus bo npr. dodal origano, lahko tudi drobnjak ali malce popra. Ko je zelenjava pripravljena, jo razporedimo v pekač za muffine. Če muffine pripravljamo tudi kot obrok za s sabo, potem je najbolje, da pladenj zaščitimo s papirnimi modelčki, če bomo muffine pojedli doma, to ni potrebno. Jajce zmešamo in mu lahko dodamo malce naribanega pasteriziranega in neslanega sira ter žlico pirine moke, ki muffine še lepše povežeta. Lahko pa tako sir kot moko izpustimo. Prelijemo in postavimo v pečico. Muffini bodo pečeni nekje v 15 minutah. Jajca so bogat vir hranil. Vsebujejo vse esencialne aminokisline in to v ugodnem razmerju za naš organizem. Prav tako prinesejo številne vitamine in minerale, predvsem pa je njihova prednost ta, da so bogat vir holina. Ta snov je potrebna za normalno delovanje celic in sodeluje predvsem pri razvoju nevralne cevi, razvoju možganov in centrov spomina ploda.
Ribji namaz
Še ena izmed super preprostih in časovno nezahtevnih idej za zajtrk je namaz. Nosečnica naj se izogiba predelanih živil in prehranskih izdelkov, a to ne pomeni, da si kvalitetnega namaza ne more pripraviti doma. Super kombinacija je namaz manjše ribe (npr. sardel), ki prinese omega-3 maščobne kisline, in stročnice npr. fižola ali čičerike, ki prineseta prehransko vlaknino in stabilizirata obrok. Vse skupaj začinimo po okusu, pri čemer izpustimo sol. Za namaz bolj gladke konsistence uporabimo palični mešalnik, če pa nas ne motijo bolj grobi koščki, lahko vse skupaj le pretlačimo z vilico. Namaz postrežemo na kruhu s semeni, ob tem pa ne skoparimo niti s svežo zelenjavo, npr. paradižnikom, kumaro, papriko. Ribe prinašajo omega-3 maščobne kisline, ki so zelo pomembne za razvoj možganov in oči ploda, prav tako pa tudi za zdravje nosečnice.
Izogibanje predelanim živilom
Nosečnica naj se izogiba predelanim živilom, saj so ta pogosto (pre)slana, (pre)sladka in (pre)mastna. Posebej pomembno je, da se nosečnica izogiba živilom, bogatim z nasičenimi ali trans maščobnimi kislinami. Za zajtrk tako niso primerna izbira paštete, predelane suhe mesnine, rogljički, peciva, muesli in podobne izbire. Izberite polnozrnat kruh, veliko sveže zelenjave in sadja, polnozrnate kosmiče, domače mislije oziroma granolo, ki nima toliko sladkorja.
Domača granola
Za domačo granolo lahko uporabite kombinacijo različnih kosmičev (ovseni, pirini, rženi, pšenični, ječmenovi, riževi), oreščkov (praženi lešniki, mandlji, indijski oreščki, ameriški orehi, orehi, arašidi, makadamija, pistacija), semen (lan, sončnična, bučna, mak, sezam, konopljina) in suhega sadja (marelice, rozine, brusnice, slive, goji jagode, jagode, maline, hruške). Za okus dodajte začimbe, kot so cimet, kardamom, vanilija, ščepec soli ter sladilo (med, javorjev ali agavin sirup) in maščobo (navadno maslo, kokosovo maslo, arašidovo maslo). Po želji lahko dodate tudi čokolado ali druge dodatke (kokosov čips, napihnjenci, ajdove kokice).
Priprava: Zmešajte suhe sestavine po lastnem okusu in dodajte toliko veziva (maščoba, med), da se začne vse skupaj sprijemati. Kosmiče razporedite po pekaču (na peki papir) in jih specite v že ogreti pečici na 180 stopinj. Pečete jih 20 minut in vmes večkrat premešajte. Dodatke (kokosov čips, napihnenjece, kokice) vmešajte na koncu v že gotovo granolo. Tako ima granola več okusa.
Pomen raznolikosti in uravnoteženosti
Popolnega zajtrka za nosečnico ni, saj je pomembno uživati pestro, raznoliko in uravnoteženo prehrano skozi cel dan. Zajtrk je le eden od petih ali šestih dnevnih obrokov. Če imamo na primer jajca pri večerji, jih pri zajtrku izpustimo, če si za kosilo privoščimo ribo, je ne potrebujemo še pri zajtrku. Ne omejujte svojih zajtrkov le na omenjene ideje, prav tako ne uživajte le ene izmed njih. Tekom tedna si lahko pripravite shemo zajtrkov, na primer trikrat kosmiči, dvakrat jajca in dvakrat riba. Pri tem lahko zgornje recepte razširite in naredite bolj pestre. Ovsene kosmiče lahko jemo tudi sveže in jih potresemo v beljakovinski jogurt ali kefir, pripravimo si lahko vmešana ali trdo kuhana jajca, namesto rib v namazu pa jih pojemo samostojno. Potrebujemo hranila, ne le hrane.
Ključna hranila v nosečnosti: Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe
ŽIVI: Pomen prehrane med nosečnostjo
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so ključen vir energije, ki jo potrebujejo naši možgani in drugi organi, še posebej pa rastoči plod. Zadosten vnos ogljikovih hidratov je nujen za vse nosečnice, tudi tiste z gestacijskim diabetesom, pri čemer je primeren vnos odvisen od individualnih potreb. Prenizek vnos ogljikovih hidratov je povezan z napakami v razvoju nevralne cevi in možganov, fizičnimi deformacijami ter razvojem vedenjskih težav. Priporočljivo je vključiti ogljikove hidrate v vsak obrok.
Beljakovine
Zadosten vnos beljakovin je prav tako izjemno pomemben, saj sodelujejo pri tvorbi novih celic, prenosu hranil, tvorbi DNK-ja, vezivnih tkiv in mišic. Prenizek vnos beljakovin je povezan z večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete, razvoj sladkorne bolezni pri otroku in nizko porodno težo. Potrebe po beljakovinah za nosečnice, še posebej v drugi polovici nosečnosti, znašajo 2g na kg telesne teže, kar pomeni med 140 in 160g na dan. Priporočljivo jih je vključiti v vsak obrok.
Maščobe
Maščobe so za nosečnice prav tako zelo pomembne, saj sodelujejo pri hormonskem delovanju, delovanju imunskega sistema, prenašanju živčnih signalov in so ključne za absorpcijo maščobotopnih vitaminov A, D, E in K. Mastne morske ribe, kot je losos, so dober vir DHA maščobnih kislin in jih je priporočljivo uživati 2-3x tedensko.
Pomoč iz lekarne pri prebavnih težavah
V nosečnosti velja opozorilo, da naj se nosečnica o uporabi katerega koli zdravila, prehranskega dopolnila ali drugega izdelka posvetuje s farmacevtom ali zdravnikom, saj vsi izdelki niso primerni za uporabo v nosečnosti.
Za zgago in refluks
V kolikor vsi nefarmakološki nasveti ne zadostujejo, so v lekarni na voljo različna zdravila in medicinski pripomočki, ki nevtralizirajo preveč izločeno želodčno kislino in preprečujejo njeno zatekanje v požiralnik. Bolje je poseči po takšnih, ki ne vsebujejo aluminija. V hujših primerih lahko zdravnik predpiše tudi recept za določena zdravila, ki vplivajo na zmanjšano izločanje želodčne kisline.
Za jutranjo slabost
Proti jutranji slabosti ima ingver največ dokazanih učinkov. Lahko se uživa svež, v obliki čaja, v lekarni pa je na voljo v obliki pastil in tablet. Ingver pospeši gibanje želodca, njegovo krčenje in praznjenje. Pri bruhanju je treba izgubljene elektrolite nadomestiti. Obstaja kar nekaj rehidracijskih raztopin in vse so primerne za nosečnice.
Za zaprtje
Proti zaprtju se lahko uporabljajo izdelki z lanenimi semeni ali semeni indijskega trpotca (psyllium), ki v svoji lupini vsebujejo sluzi. Te sluzi v črevesju vežejo vodo in nabreknejo, zmehčajo in povečajo volumen blata, vse to pa pospeši gibanje črevesja in odvajanje blata. Za nosečnice so primerna tudi osmozna odvajala, ki vsebujejo laktulozo ali makrogole. Ta mehčajo blato in olajšajo prehod blata z vsrkavanjem vode v črevesje. Učinek nastopi po 2-3 dneh redne uporabe. V kolikor je potreben ali željen hitri učinek, so priporočljive glicerinske svečke. Učinek lahko pričakujemo v 30-60 min. Glicerol, ki ga svečke vsebujejo, poveča vsebnost vode v blatu, ga mehča in poveča njegovo drsljivost, kar olajša odvajanje. Preko rahlega draženja sluznice danke sproži tudi refleks odvajanja. Nosečnica lahko uporabi tudi svečko, ki vsebuje natrijev hidrogenkarbonat/natrijev dihidrogenfosfat.
tags: #ovseni #kosmici #v #nosecnosti