Pravilna prehrana v prvem letu življenja dojenčka predstavlja eno najpomembnejših in dolgoročnih naložb v zdravje. Njen vpliv ne seže le na zdravje dojenčka in otroka, temveč tudi v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta dolgoročni vpliv se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Dojenje in njegov pomen
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Priporočamo ga vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler to želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Med drugim zmanjšuje tveganje za insulinsko odvisno sladkorno bolezen tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z dojenčki, hranjenimi z mlečno formulo.
Materino mleko je izredno dobro prebavljivo, vsebuje prebavne encime in se njegova sestava spreminja tudi med hranjenjem. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Zaznavanje okusov in vpliv materine prehrane
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti ter v prvem in drugem letu življenja. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vplivata na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko humanega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere.
Uporaba mlečnih formul
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti.
Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba, mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tudi tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane
Po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 6. mesecem starosti je čas za uvajanje novih živil in goste hrane, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko namreč ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Prvi hranili, ki ju primanjkuje v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink.
Dojenček bo sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: aktivno bo sodeloval pri vašem hranjenju ali družinskem obroku, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam, se slinil, poskušal samostojno sedeti in bo pogosto lačen med podoji ali obroki mlečne formule. Vedno se je priporočljivo posvetovati s pediatrom.
Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, po 1-2 žlički, enkrat na dan, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Vrstni red uvajanja živil in priprava
Pri uvajanju goste hrane se priporoča začeti z zelenjavo, saj ima bolj nevtralen okus od sadja. Sladki okus sadja lahko namreč povzroči, da bo dojenček zavračal zelenjavo, ker se mu bo zdela premalo izrazita. Prva hrana naj bo enostavna in nevtralnega okusa.
- Prva jed: Kuhan riž, pretlačen v kašico z materinim ali nadomestnim mlekom, gosto kot kremna juha.
- Nadaljevanje po tednu dni: Kuhano in pretlačeno korenje, bučke, cvetača, brokoli, koleraba (samostojni pire ali dodatek k rižu z mlekom). Uvajajte eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni drugo.
- Tretja jed: Kuhan in pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, skupaj z že uvedenimi vrstami zelenjave.
Nove prehranske smernice narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž, ječmen, pira). To zmanjša nevarnost za razvoj celiakije. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Prva hrana za dojenčka - popoln vodnik za začetek uvajanja trdne hrane
Uvajanje mesa in puranjega zrezka
Meso ponudite dojenčku po dopolnjenem 6. mesecu starosti. V tem obdobju je meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu je treba pokriti z dopolnilno prehrano). Pusto belo perutninsko meso (piščanec, puran) in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko.
Puranje prsi brez kože so izvrstna hrana za dojenčke in malčke. Puran je eden najbolj pustih mesnih virov beljakovin, bogat s hranilnimi snovmi in z malo maščobami. Za dojenčke in malčke puranje prsi drobno zmeljemo ali jih mešamo z mletimi piščančjimi prsmi. Rdeče meso predstavlja najboljši vir železa, še posebej jetra, ki so idealna za dojenčke, ker so mehka na otip in enostavna za prebavo. Železo je ključno za razvoj možganov, še posebej med 6. mesecem in dvema letoma starosti, saj se dojenčkovo železo, prejeto od matere, porabi okoli 6. meseca.
Priprava puranjega zrezka za dojenčka:
Puranje meso je priporočljivo dušiti ali peči, ne pa cvreti. Za pripravo zelenjavno-mesne kašice s puranom, skuhamo meso v malo vode, nato ga skupaj z zelenjavo in olupljenim krompirjem zmiksamo. Lahko dodamo tudi sadno kašo ali sok (100 % brez dodanega sladkorja) ali žitne kosmiče. Pri uvajanju puranjega zrezka, ga narežite na zelo drobne koščke ali ga pretlačite v kašico, da bo dojenčku lažje požirati in prebavljati.
Pomen kakovostnih maščobnih kislin
Ko so v dojenčkovo prehrano uvedena osnovna živila, jih začnemo kombinirati v mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kašice. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, zato je priporočljiva mešanica visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).
Uvajanje rib in drugih živil
Ribe, predvsem morske, lahko dojenček uživa po dopolnjenem 6. mesecu starosti. Priporočljive so čim bolj sveže, drobne, mlade ribice, npr. skuša, slanik, sardine, pa tudi losos. Ribje meso naj bo dušeno ali pečeno, nikakor ocvrto. Ribe so bogat vir omega-3 maščobnih kislin (DHK in EPK), vitaminov A in D ter joda, železa, kalija in niacina.
Jajca (rumenjak in beljak) se lahko uvedejo od 6. meseca dalje. Kravje mleko kot samostojen glavni napitek šele po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja) po 6. mesecu. Sol in med se pričneta uvajati po 1. letu starosti otroka.
Prehod na prilagojeno družinsko prehrano
Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje se ne pasirajo več, temveč se narežejo na drobne koščke.
Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica). Pomembno je, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večinoma dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja ali sadni in zelenjavni sokovi, ki spodbujajo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Živila, ki se jim je treba izogibati
Do prvega leta starosti (ali dlje) se je treba izogibati naslednjim živilom:
- Soli in soljeni hrani: Dojenčkovim obrokom ne dodajajte soli.
- Sladkorja in sladil: Izogibajte se dodajanju sladkorja in sladil.
- Medu: Med je dovoljen šele po prvem letu starosti (zaradi spor Clostridium botulinum).
- Sladkih pijač in poživilnih napitkov: Pravi čaj, kola.
- Kravjega mleka kot samostojnega napitka: Do prvega leta starosti.
- Začinjene hrane z ostrimi začimbami.
- Predelanih mesnih izdelkov: Ki vsebujejo veliko nitritov.
- Ocvrtih živil, margarine.
- Predelane in vnaprej pripravljene hrane.
- Surovega mesa, surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev.
- Velikih rib: Ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra.
- Sirov s plesnijo.
- Mehko kuhanih ali surovih jajc: Beljak je lahko alergen.
- Gob.
- Koščičastega sadja: Bodite previdni pri uvajanju.
- Kivija in jagod: Do prvega leta starosti.
- Limon in pomaranč: Ponudite jih v manjših količinah in šele po dopolnjenem šestem mesecu, saj lahko kislo sadje povzroča krče, drisko in izpuščaje.
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW metoda)
Metoda BLW (angl. baby led weaning) postaja vse bolj priljubljena, kjer otrok sam jemlje koščke hrane, ki jih nosi v usta. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in ne dodaja ostrih začimb ter se je ne pasira. S to metodo se otrok samostojno hrani, razvija pincetni prijem, izboljšuje motoriko in spretnost ter se uči žvečenja.
Slaba stran BLW metode je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekatere študije so pokazale, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, cinka in vitamina B12.
Primeri receptov za uvajanje goste hrane
Starost dojenčka: od 6. do 7. mesecev
Dojenčkova prva zelenjava (za 4 porcije)
- 50 g korenja
- 100 g krompirja
- 30 g kolerabe
- 2 žlici nesoljenih koruznih zrn
- 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja
Korenček in kolerabo olupimo in narežemo na drobne kockice. Na olivnem olju jih počasi pražimo 5 minut. Dodamo krompir, koruzna zrna in 4 žlice vode. Premešamo, zavremo, pokrijemo in dušimo približno 15 minut. Zelenjavo pretlačimo skozi gosto žičnato cedilo ali gladko razmešamo s paličnim mešalnikom.
Zelenjavno-mesna kašica (za 8 porcij)
- 100 g zelenjave
- 50 g krompirja
- 25 g piščanca
- 30 g sadne kaše ali soka (100 % brez dodanega sladkorja)
- 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja
Meso skuhamo v malo vode. Istočasno skuhamo zelenjavo in olupljen krompir. Vse sestavine zmiksamo in dodamo sadni sok ali sadno kašo.
Juha iz bučk in cvetače (za 4 porcije)
- ½ majhne olupljene in drobno narezane čebule
- 50 g olupljene in tanko narezane bučke
- 1 srednje velik olupljen in narezan krompir
- 120 ml piščančje ali zelenjavne osnove
- 25 g cvetače
- 15 g masla
Na maslu pražimo čebulo, dokler se ne zmehča. Dodamo bučko, krompir, cvetačo in osnovo. Vse skupaj zavremo, nato pokrijemo in počasi kuhamo 12 minut. Ukašimo v mlinčku.
Starost dojenčka: od 7. do 9. mesecev
V tem obdobju lahko postopoma uvajamo hrano z več teksture. Manjše, mehke koščke lahko ponudimo namesto popolnoma pretlačenih kaš. Kuhano zelenjavo in sadje lahko le grobo pretlačimo z vilico ali narežemo na zelo majhne, mehke koščke. Meso in ribe, ki so bile prej fino sesekljane, lahko zdaj narežemo na še nekoliko večje, a še vedno mehke koščke. Primerni so majhni testenine ali kuhan riž. Od 10. meseca dalje se lahko uvaja kruh, ki ga je treba narezati na majhne koščke.