Razprave o javnem dolgu in njegovem trendu
Poziv Računskega sodišča k razrešitvi ministra za finance je poleg političnih odzivov upravičeno sprožil tudi polemike in razčiščevanje o zadolženosti naše države. Vse to je lahko le zaželeno, saj Slovenija sodi med tiste države Evropske unije, ki so v zadnjih dveh letih najbolj povečale svoj dolg. Po sedanji metodologiji smo sicer s približno 40-odstotnim deležem dolga v BDP res še vedno med manj zadolženimi državami iz evroskupine. Vendar bi nas nadaljevanje trendov zadnjih dveh let lahko že srednjeročno pripeljalo v zelo nezavidljiv dolžniški položaj.
Nevarnosti "skritih" dolgov javnih podjetij in bank
Problemi koreninijo v dolgu javnih podjetij in bank, ki zdaj, sicer metodološko korektno, še ni prikazan kot del uradnega, »maastrichtskega« dolga države, bi pa to lahko postal, če bi se kriza nadaljevala in poglobila. Če dolžniki ne bi bili sposobni odplačevati svojih dolgov, bi jih morala prevzeti država.
Primer Darsa in potencialni prevzem dolga
Prvi kandidat za to je Dars, ki se je v letih konjunkture evforično in brez težav zadolževal, po drugi strani pa mu je prejšnja vlada z uvedbo vinjet zmanjšala prilive. Dars je zdaj v položaju, ko bo verjetno moral z novimi državnimi garancijami reprogramirati posojila. V nasprotnem primeru, če posojil ne bo mogel poplačati trikrat zapored, bi morala njegov dolg (tri milijarde evrov, devet odstotkov BDP) prevzeti država.
Kaj je javni dolg? | Nazaj k osnovam
Vpliv prevzemanja poroštev in mednarodne pomoči
Vnovčevanje poroštev države je bilo v zadnjih 16 letih relativno majhno, v času finančne in gospodarske krize, kreditnega krča in višanja obrestnih mer, pa lahko postane precej večji problem za državo in davkoplačevalce. Dodatno lahko na zadolženost Slovenije pritisne še pomoč, ki jo dajemo »padlim« članicam evroskupine; države se namreč prav zdaj prerekajo, v kakšni obliki naj posojila za ta namen postanejo del javnega dolga.
Dokapitalizacije in njihov vpliv na javne finance
Dodatna težava za naše javne finance lahko po mnenju poznavalcev postanejo tudi predvidene dokapitalizacije podjetij in bank v izgubah. Če jih bomo morali prikazati kot izdatek in ne kot kapitalski vložek države, se bosta temu primerno povečala primanjkljaj in javni dolg.