Afera z okuženim mesom iz Poljske je v Sloveniji sprožila val zaskrbljenosti in sprožila obsežne inšpekcijske preglede. Čeprav je slovenska mesna industrija po izbruhu poljske afere zagotavljala, da se pri nas takšna zgodba ne more zgoditi, je agrarni strokovnjak Aleš Kuhar (v oddaji Tarča na TV Slovenija) opozoril, da vseeno vstopa zelo slabo meso. Tudi pristojna inšpekcija na upravi za varno hrano je uvoz spornega mesa sprva zanikala, a se je izkazalo, da je bilo meso iz problematične klavnice predelano v kebab in je vendarle prišlo v Slovenijo. Med državami, v katere je bilo meso uvoženo, najprej ni bilo Slovenije, a se je to stanje spremenilo.
Razkritje krutih razmer v poljskih klavnicah
Skriti posnetki v eni od poljskih klavnic so razkrili krute razmere. Krave so bile tako bolne, da so komaj stale, njihovo meso pa so po zakolu prodajali kot zdravo, brez ustreznega veterinarskega nadzora. Dnevnik je poročal, da v sporni poljski klavnici ni bilo nadzora nad označevanjem zdravstvene ustreznosti mesa, sistematičnega preverjanja označevanja živali ob sprejemu, težave so imeli tudi z zagotavljanjem sledljivosti in s kadri (veterinarji).
Profesor za varnost hrane na Kraljevi univerzi v Belfastu, Chris Elliott, je poudaril, da bo, če je to meso doseglo tudi potrošnike zunaj Poljske, potrebno širše ukrepanje. Preiskovalni novinar je pod krinko delal v treh nočnih izmenah, v katerih je naštel 28 krav, ki so bile tako bolne, da so komaj stale. Bolne krave so v klavnici v poljski regiji Mazovia klali ponoči, brez prisotnosti veterinarja, ki mora biti po zakonu prisoten pred in med zakolom ter po njem. Delavci v klavnici so celo poskrbeli za odstranjevanje dokazov o bolezni krav. Veterinar se je v klavnici pojavil šele naslednje jutro, meso po uradni dolžnosti označil kot zdravo in brez dodatnega preverjanja podpisal certifikat, čeprav bi moral biti prisoten ves čas zakola. Zaradi odobrenega certifikata mesa kasneje niso več preverjali, ko so ga pošiljali trgovcem, tudi zunaj Poljske.
Eden od delavcev je razkril: "Nadrejeni so mi naročili, naj meso označim kot zdravo in ga malo olepšam. Bilo je grozno, verjemite mi. Vonj mesa, ki gnije, me je silil na bruhanje." Ob koncu oddaje, ki so jo predvajali v soboto, so novinarji s kamerami prišli v klavnico med nočno izmeno ter se soočili z lastnikom in veterinarjem. Sporno meso iz klavnice so jedli tudi njihovi delavci.
Razlogi za sporne prakse in pretekle afere
To ni prva poljska klavnica, v kateri so odkrili takšno ravnanje in nepravilnosti. Decembra so na zaporno kazen obsodili lastnika klavnice v Lodzu, ker je počel enako: meso bolnih krav je prodajal kot zdravo. Vzrok za takšno početje je cena bolnih krav, ki klavnico stanejo od pet- do šestkrat manj kot zdrave, zato je prodaja njihovega mesa kot zdravega na Poljskem velik posel. Bolne krave prodajajo kar na spletu, pod krinko, da so "travmatizirane" ali "poškodovane".
Potek preiskave in uvoz mesa v Slovenijo
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so preverili vse pošiljke govejega mesa iz Poljske. Kot je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec, se v Sloveniji uvoz mesa iz Poljske zadnja leta povečuje, večina pa ga pogosto konča v vrtcih, šolah, bolnišnicah in gostinskih obratih. To je posledica pogoja najnižje cene pri javnih naročilih, namesto certifikata "Izbrana kakovost Slovenije", s katerim bi v javnih zavodih zagotavljali lokalno in kakovostnejše meso. Z združenja slovenske mesne industrije so sporočili, da je "glavnina slovenske govedine vključena v shemo Izbrana kakovost, ki zagotavlja dodaten nadzor nad izvajanjem posebnih pogojev za vzrejo in transport živali, kar tveganje za potencialne zlorabe dodatno zmanjšuje. Dogodki, kot so razkriti na Poljskem, pa so v slovenskih klavnicah tako rekoč izključeni," in opozorili na pomen lokalno pridelane hrane, ki zagotavlja višjo stopnjo transparentnosti ter odgovornosti.
Inšpektorji UVHVVR so začeli s pregledi in zbiranjem podatkov o prisotnosti poljskega mesa v Sloveniji in iz katerih poljskih klavno-predelovalnih obratov izvira. Prve ugotovitve so pokazale prisotnost tako svežega kot zamrznjenega mesa iz Poljske. Po podatkih iz sistema hitrega obveščanja RASFF so bili poljski pristojni organi obveščeni o umiku mesa iz klavnega obrata Elkopol iz mesta Kalinovo.
Skupno je iz Poljske v Evropo prišlo približno 12 ton spornega kebaba - nekaj več kot šest ton na Hrvaško in Madžarsko ter dobrih pet ton v Slovenijo. Okuženo goveje meso za kebabe iz Poljske je v Sloveniji prejelo kar 38 različnih ponudnikov hitre prehrane. Po prvotnih podatkih naj bi bilo spornih le 175 kilogramov kebaba, ki so ga na Poljskem proizvedli 19. decembra lani, nato pa se je na seznamu za umik iz prometa znašlo skoraj dvanajst ton tovrstnega mesa. Približno štiri tone spornega kebaba je bilo v Sloveniji že zaužitega med decembrom in februarjem, dobro tono pa so vrnili nazaj v skladišče k distributerju in čaka na uničenje.
Odkritje salmonele in ketoprofena
Mikrobiološka analiza mesnega pripravka za kebab, ki je v Slovenijo prišel iz Poljske, je pokazala prisotnost salmonele. UVHVVR je od nosilcev živilske dejavnosti (NŽD) zahtevala odpoklic in umik teh serij mesnega pripravka. Na salmonelo sta bila pozitivna dva vzorca:
- Prvi je iz pripravka, ki ga je 13. decembra lani na Poljskem proizvedla družba Dunya Doner kebab (okoli 1000 kg), dostavljenega v Slovenijo 18. decembra lani. Distributer v Sloveniji je družba Dunya kebab. Ob vzorčenju 1. februarja je bilo pri nosilcu dejavnosti še 490 kg tega pripravka, za katerega je stekel postopek umika in odpoklica.
- Drugi pozitivni vzorec je iz pripravka (175 kg), ki ga je 19. decembra lani proizvedel poljski Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo, distributer v Sloveniji je bila družba Alebon. Ta pošiljka je v Slovenijo prispela 9. januarja, prav tako se je zanjo začel postopek umika in odpoklica.
Pomembno je poudariti, da meso v teh dveh serijah pripravka ne izvira iz poljske klavnice Elkopol, ki je bila v ospredju prvotnega škandala s klavnico, kjer so klali domnevno bolno govedo.
Poleg salmonele so v istem vzorcu kebaba ugotovili tudi prisotnost nesteroidnega protivnetnega zdravila ketoprofen, in sicer v koncentraciji 11,4 mikrograma na kilogram. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je poudarila, da bi bilo živilo že zaradi tega odkritja ocenjeno kot neustrezno, tudi če ne bi bilo salmonele. Na upravi predpostavljajo, da pri vzorcu, kjer so odkrili ketoprofen, ni bila upoštevana karenca oz. da je bila žival zaklana pred pretekom karence. Zdravilo je namenjeno protivnetnemu in protibolečinskemu zdravljenju bolezni mišično-skeletnega sistema in vimena, priporočena karenca pa je štiri dni, čeprav so ostanki v jetrih, mesu in maščobi ne zaznavni po 24 urah. Zaradi utemeljenega suma nedovoljene uporabe veterinarskega zdravila je kebab neustrezen za prehrano ljudi in zanj se izvedejo postopki umika in odpoklica, ki so se sicer že sprožili zaradi salmonele.
Zdravstvena tveganja in odgovornost potrošnikov ter nosilcev živilske dejavnosti
Ker ni znano, zaradi česa so krave zbolele, je težko oceniti tveganja za zdravje ljudi, saj je meso lahko okuženo z različnimi bakterijami, vključno s salmonelo in bakterijo E. coli. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da se salmonela uniči, če takšno meso dobro prekuhamo ali prepečemo. Vendar pa lahko ostane na površinah, kot so miza ali pult, kjer smo imeli okuženo meso. Tako se salmonela lahko prenese na druga živila, kot sta sadje ali zelenjava, kar povzroči navzkrižno kontaminacijo.
Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za kakovost in varnost živil, ki jih prodajajo. Po besedah Andreje Bizjak so tisti, ki kupujejo v tujini, dolžni preverjati sledljivost in dobavitelje. Kljub temu so inšpektorji ob nadzoru ugotovili pomanjkljivosti pri sledljivosti. "Ko imajo dan, dva časa, se vse najde ...," dodaja Bizjakova. Generalni direktor UVHVVR Janez Posedi je poudaril, da "salmonele v mesnih pripravkih absolutno ne sme biti. Vemo, da se jih termično obdeluje, preden jih zaužije potrošnik, tako da je tveganje verjetno obvladljivo, ampak ne glede na to, salmonele v mesu ne sme biti."
Nadaljnje preiskave in umiki
Na UVHVVR zdaj pričakujejo rezultate preostalih osmih vzorcev, ki so jih analizirali na ostanke veterinarskih zdravil, nesteroidnih sredstev in določene druge kemikalije. Pretekli rezultati mikrobioloških preiskav in preiskav na ostanke veterinarskih zdravil poljskega mesa so pokazali, da so bili vsi vzorci, razen vzorca kebaba, ustrezni. V okviru posebnega nadzora je bilo v devetih obratih odvzetih 14 vzorcev za kemijske in 14 vzorcev za mikrobiološke preiskave.
Okuženo poljsko meso za kebab je bilo odkrito tudi na Hrvaškem. Hrvaški policisti so na Obrežju ustavili Slovenca, ki je sporno meso prevažal na Hrvaško. Inšpektorji so potrdili, da so ga dostavljali najmanj 57 gostinskim obratom na Hrvaškem. Andreja Bizjak je izpostavila, da inšpekcija vsak čas pričakuje nova sporočila o odkritjih iz drugih držav, saj "veliki porabniki kebaba zdaj preiskujejo za nazaj". Ob naslednjem primeru bo sledil enak postopek: umik oziroma odpoklic.
Medtem so iz podjetja Panvita, ki skladišči zaseženo meso, sporočili, da je analizirano meso iz njihovega obrata neoporečno. "Rezultati analiz potrjujejo, da sodelujemo z zanesljivimi in odgovornimi dobavitelji, ki jim je na prvem mestu varnost in zdravje potrošnikov. Hkrati potrjujejo, da naš sistem nadzora in kakovosti deluje zelo uspešno," so dodali. UVHVVR je potrdila, da nekaj več kot 15 ton mesa oziroma mesnih obreznin, ki je v Slovenijo prispela 19. septembra lani, ne prihaja iz klavnice Elkopol. Prav tako je pri pregledu istega obrata ugotovila, da je iz Poljske, a prav tako ne iz sporne klavnice, že 13. avgusta lani prispela pošiljka zamrznjenih govejih obreznin v skupni količini nekaj manj kot 15 ton. Od tega je v obratu še nekaj manj kot 3000 kg tega mesa, preostalo pa je bilo že uporabljeno v predelavi. Na podlagi teh rezultatov bodo začasno zadržane pošiljke sproščene.