Sanjski Čokoladni Krofi: Uvod v Sladke Užitke
Ti čokoladni krofi so sanjska sladica za vse ljubitelje čokolade. Njihova rahla tekstura in intenziven okus bosta navdušila vse, ki jih bodo poskusili. Ta recept združuje bogato čokoladno testo s kremastim vaniljevim nadevom in sijočim čokoladnim oblivom, ki spominja na znamenite trojanske krofe.

Recept za Čokoladne Krofe z Vaniljevo Kremo
Sestavine za Testo
- Suhe sestavine:
- Moka
- Kvas
- Sladkor
- Vaniljev sladkor
- Sol
- Pecilni prašek
- Kakav
- Čokolada v prahu
- Mokre sestavine:
- Jajce
- Rumenjak
- Olje
- Rum
- Toplo mleko
Priprava Čokoladnega Krofnega Testa
V večji posodi združimo vse suhe sestavine: moko, kvas, sladkor, vaniljev sladkor, sol, pecilni prašek, kakav in čokolado v prahu. V suho mešanico dodamo jajce, rumenjak, olje, rum in toplo mleko. Gnetemo, dokler ne dobimo mehke in enotne mase. Če se testo po prvotnem gnetenju zdi preveč mehko in lepljivo, dodamo še približno 40 g moke in nadaljujemo z gnetenjem, dokler testo ne postane popolnoma gladko.

Z okroglim modelčkom (ali kozarcem) izrežemo krofe in jih polagamo na pomokan pladenj, prekrit s kuhinjsko krpo. Pustimo, da krofi vzhajajo na toplem, dokler se njihova velikost ne podvoji. Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo (160-170 °C), ki naj sega le za 2 prsta visoko. Vanjo položimo krofe tako, da je vsa površina polna. Gornja stran krofa se cvre prva in to bo lice krofa. Cvremo v pokriti kozici 1 do 2 minuti, ko pa jih obrnemo, kozico odkrijemo. Na drugi strani jih cvremo odkrite še 1 do 2 minuti. Krofe poberemo in jih položimo na podlago, pokrito s papirnato brisačo, da odcedimo odvečno maščobo od cvrtja.

Vaniljeva Krema za Polnjenje
Sestavine za vaniljevo kremo:
- 1 vaniljev strok
- 100 g sladkorja v prahu
- 40 g jedilnega škroba
- 4 rumenjaki velikosti M
- 3 žlice ruma
- 500 ml mleka
- 15 g masla
Priprava vaniljeve kreme:
Vaniljev strok razpolovimo in iz njega postrgamo semena. Vaniljeva semena zmešamo s sladkorjem v prahu, škrobom, rumenjaki in rumom. Prilijemo še 50 ml mleka in z metlico zmešamo do povsem gladke mase brez grudic. Preostalih 450 ml mleka damo v kozico skupaj s praznim vaniljevim strokom in mleko segrevamo do vretja.
Ko mleko zavre, vaniljev strok odstranimo in eno zajemalko vročega mleka vlijemo k jajčni masi ter premešamo. Celotno jajčno maso previdno vlijemo v vroče mleko in med vlivanjem ves čas mešamo z metlico. Kremo na srednji temperaturi kuhamo približno 5 do 7 minut oziroma dokler se ne zgosti in zraven ves čas mešamo z metlico.

Ko je vaniljeva krema zgoščena, jo odstavimo s štedilnika, dodamo maslo, premešamo, da se stopi in da dobimo enotno kremo. S prosojno živilsko folijo pokrijemo tik do kreme, tako da se krema in folija stikata. S tem preprečimo, da bi se na vrhu kreme naredila skorja. Kremo damo za več ur oziroma čez noč v hladilnik, da se popolnoma ohladi. Ohlajeno kremo stepemo z električnim mešalnikom, da ponovno postane kremasta. Nadevamo jo v brizgalno vrečko s kovinskim nastavkom za polnjenje krofov. Vaniljevo kremo previdno nabrizgamo v sveže pečene, še rahlo tople krofe.
Čokoladni Obliv
Sestavine za čokoladni obliv:
- 180 g BAM temne čokolade (kapljic)
- 40 g BAM mlečne čokolade (kapljic)
Priprava čokoladnega obliva:
Kapljice temne in mlečne čokolade zmešamo skupaj. Nad paro najprej raztopimo 160 g čokoladnih kapljic. Ko je čokolada stopljena, jo umaknemo iznad pare in vmešamo še preostalih 60 g čokoladnih kapljic. Krofe, napolnjene z vaniljevo kremo, previdno namočimo v rahlo topel čokoladni obliv. Po želji lahko po vrhu posujemo še kokos, sesekljane orehe, nastrgano čokolado ipd.

Nasveti za Popolno Izdelavo
Težavnost: srednje zahtevno
Količina: za 6 do 10 krofov
Čas priprave: 3 ure + hlajenje
Najbolj smiselno je, da vaniljevo kremo pripravimo že en večer pred polnjenjem krofov, saj potrebuje nekaj časa, da se popolnoma ohladi. Tako si tudi malce razporedimo delo, da ne delamo vsega na isti dan. Krofi bodo imeli lep venec ali »ovratnik«, če ne bo v kozici več kot dva prsta maščobe in če le ta ne bo prevroča. Krofi ne smejo biti prehajani in premalo vzhajani. Za najboljše rezultate uporabite sveže sestavine, predvsem rumenjake in maslo, ter krofe vedno cvrite pri pravilni temperaturi olja. Stopljena BAM čokolada je za oblive ravno prav gosta, zato v tem primeru dodajanje maščobe ni potrebno.
Trojanski Krof: Legenda Slovenske Kulinarike
Zgodovina in Nastanek
Trojanski krof iz Gostišča Trojane je prava slovenska ikona med sladkimi dobrotami. Recept za trojanske krofe ostaja enak že od leta 1961. Zgodba trojanskih krofov sega v leto 1961, ko je Rajka Konšek, takratna direktorica gostišča, z njimi obogatila ponudbo. Recept, po katerega je šla na Dunaj, je dodelala in še danes delajo po njem. Ta gre, pojasnjuje Urška Strnad, od ust do ust, iz generacije v generacijo, kot ljudska pripovedka. Sprva so na dan ocvrli le nekaj deset krofov, a je količina hitro naraščala.
Krofe so začeli pripravljati, ker je bilo tukaj veliko šoferjev avtobusov, ki so se ustavljali na poti, saj je tu mimo potekala avtobusna linija. V zahvalo so jim podarili malico in krofe. Še danes, tako kot nekoč, voznikom avtobusov brezplačno postrežejo z njimi. Poleg krofov in njihovih domačih toplih jedi so med gosti priljubljene tudi blejske kremne rezine in prekmurske gibanice. In čeprav krofe večinoma jemo v pustnem času, so jih na Trojanah uvrstili na celoletni meni. Trojanski krof je postal sladica vseh letnih časov.

Proizvodnja in Tradicija v Gostišču Trojane
Gostišče Trojane, ki leži na meji med zahodno in vzhodno Slovenijo, je dom najbolj znanih slovenskih krofov. Tistih, zaradi katerih se Štajerci na poti z morja tu vselej obvezno ustavijo. V več kot šestdesetih letih, odkar jih z veliko skrbnostjo in ljubeznijo cvrejo, so ostali enaki. Logotip gostišča Trojane in velik reklamni pano, ki se vidi z avtoceste, ostajata nespremenjena.
Od časa, ko zamesijo testo, do takrat, ko obiskovalec dobi svež krof v roke, traja približno štiri ure. V času največje obremenitve, denimo ob nedeljah, ko lahko pride več kot 30 avtobusov, delajo 24 ur na dan. Kroglica, preden vzhaja, tehta 15 dekagramov, pripravljen krof pa ima dobrih 20 dekagramov in približno 500 kalorij. Vse sestavine poskušajo dobiti od slovenskih proizvajalcev; moka je iz Žita, jajca oziroma rumenjaki iz Jate. Najpomembnejša je moka, ki mora imeti ravno pravšnjo količino glutena oziroma lepka.
Trojane, gostišče s tradicijo
Krofi se cvrejo približno 20 minut, deset minut na vsaki strani, na nižji temperaturi olja. Še tople napolnijo z marmelado: marelično ali borovničevo, pa tudi s čokoladno kremo. Za čokoladne z vaniljevo kremo, oblite s čokolado in posute s kokosom, pa morajo biti ohlajeni, da se jajčna vaniljeva krema ne sesiri. Včasih so vse kroglice delali ročno, danes pa so se morali prilagoditi in pri oblikovanju kroglic pomaga stroj.
Vsak večer krofe, ki ostanejo, brezplačno podelijo, saj prodajajo samo čim bolj sveže. Njihovi gostje si zaslužijo le najboljše: naravne sestavine in svež krof. Vprašanja o brezglutenskih krofih ali pečenih v pečici so pogosta, vendar prostorske zmogljivosti ne dopuščajo takšnih inovacij. Kritikom, ki menijo, da je trojanski krof prevelik, odgovarjajo, da vztrajajo pri tej velikosti, saj je prav zaradi nje trojanski krof nekaj posebnega. Tistim, ki ga ne morejo pojesti, pa svetujejo, da je krof narejen za ljudi, ki se imajo radi, da si ga podelijo.

Trojanski Krofi Skozi Letne Čase in Cene
Zanimivo je, da so rekordno prodajo doslej ustvarjali poleti oziroma zgodaj jeseni, ne okrog pusta. Med turisti je zelo veliko Avstrijcev, ki potujejo na morje, v zadnjih letih se je povečalo tudi število madžarskih gostov, in to tako poleti kot v pustnem času, ko se z avtobusi vračajo s karnevalov, denimo iz Benetk. Ob pustu v Gostišču Trojane načrtujejo pripraviti okoli 100.000 krofov, ki tehtajo med 190 in 200 grami.
Marelični in borovničev krof v Gostišču Trojane staneta 1,80 evra (lani 1,70 evra), čokoladen in vaniljev pa sta dražja in staneta 2 evra. Če jih kupite 6, dobite enega (mareličnega) zastonj. Cene krofov se po Sloveniji sicer razlikujejo; med najdražjimi so znani krofi izpred ljubljanskega hotela Slon, kjer en stane 3 evre, medtem ko so cene v trgovskih verigah bistveno bolj prijazne in ponujajo tudi bolj eksotične nadeve, kot so mango, čokoladno-lešnikov in pistacija, ter ameriške različice krofov (donute).
Zgodovinski Pomen Krofov
Krofi imajo dolgo in zanimivo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Čeprav njihov natančen izvor ni povsem jasen, so različne kulture skozi zgodovino pripravljale podobne ocvrte dobrote iz kvašenega testa. Že stari Egipčani so cvrli testo, ena prvih omemb ocvrtega, sladkega testa pa sega v čas starega Rima, kjer so pripravljali sladke ocvrtke, podobne današnjim krofom, in jih prelivali z medom.
V srednjem veku so se v Evropi razširili različni recepti za ocvrto testo, ki so jih pripravljali v času praznikov in posebnih priložnosti. Ker je bil sladkor v 16. stoletju izjemno drag, so ocvrto testo polnili s slanim nadevom, ta je bil večinoma sirni ali mesni. Ena najzgodnejših kuharskih knjig, ki omenja krofe, je bila natisnjena leta 1485 v nemškem jeziku s pomočjo revolucionarnega Gutenbergovega tiska. Kuechenmeisterei ni le dragocen zapis srednjeveške kulinarike, temveč vsebuje tudi prvi znani recept za polnjene krofe z marmelado - Gefüllte Krapfen, s čimer postavlja temelje sladke tradicije, ki traja še danes.
Druga legenda pravi, da je dunajska slaščičarka Cäcilia Krapf (Cilli) dejanska izumiteljica krofa. Leta 1690 je izumila »Cillykugeln«, krofu podobno pecivo iz kvašenega testa in polnjeno z vloženim sadjem.

Pustni Krofi: Sladek Trik za Premagovanje Posta
Pustni krofi so imeli prav posebno nalogo! Ker so bili časi težki, hrana pa skromna, so takratni nemški menihi in duhovščina tik pred začetkom posta svetovali ljudem, naj namesto vsakdanjega kruha raje spečejo krofe. Ti so bili kalorično bogatejši in so poskrbeli, da revni in otroci med dolgotrajnim postom niso čisto omagali ali - bog ne daj - zboleli. Kar se tiče z marmelado polnjenih krofov, jih najverjetneje lahko pripišemo razkošni meščanski kuhinji baročnega obdobja, ko je bila marmelada nekaj tako imenitnega, da so jo dajali skoraj povsod - in hvaležni smo jim lahko, da so jo pospravili tudi v krofe!
Krofi na Slovenskem
Krofi so nepogrešljiva pustna poslastica, ki kraljujejo v času veselja in norčij - od debelega četrtka, prek pustne sobote in nedelje, vse do pustnega torka. Sledi pepelnična sreda ali pepelnica, ki naznanja začetek posta. Prav od tod izhaja tudi ime pust, ki izhaja iz besede »mesopust« in pomeni »pustiti meso«. V času Habsburške monarhije so krofe tradicionalno nadevali z marelično marmelado, medtem, ko so na Slovenskem sprva prevladovali tisti s slivovo. Sčasoma pa je tudi pri nas marelični nadev postal nepogrešljiv del te priljubljene pustne sladice. Skratka, pustno rajanje je zadnje veselje pred obdobjem odrekanja. Sama toplo priporočam recept za krofe iz kuharske knjige, Kuharica sestre Vendeline, iz leta 1994, Marije Ilc. Kuharica sestre Vendeline je moj kuharski abecednik.
Krof z belim ovratnikom, ponosno zaobljen in odet v zlato skorjico, je kot prešeren gospod, ki samozavestno koraka po svojem razkošnem posestvu, vedno pripravljen očarati s svojo podobo obilja. Ocvrt testo je stara tradicija.

