Gojenje fižola je lahko nagrajujoče, a se vrtnarji pogosto srečujejo z različnimi izzivi. Od slabe kalitve in pomanjkanja listov do porumenelosti, te težave lahko zmanjšajo pridelek in oslabijo rastline. Pravočasno prepoznavanje in ukrepanje sta ključna za uspešno gojenje.
Vzroki za slabo kalitev in oslabljene rastlinice
Slaba kalitev fižola in pojav oslabljenih, pogosto tudi bolnih mladih rastlinic, sta lahko posledica več dejavnikov. Nizki fižol uvrščamo med toplotno zahtevne vrste stročnic. Pomembna je ogretost tal, ki mora biti blizu 15 °C. Fižola zato spomladi nikoli ne sejemo prezgodaj na prosto. V tem primeru fižolova zrna vzklijejo v 7-10 dneh.
Temperatura tal in zraka
Z ohladitvami zraka in posledično tal se ukvarjamo predvsem pri setvah ob koncu aprila oziroma v začetku maja. Takrat temperature zraka blizu nič stopinj Celzija za fižol pomenijo šok in pridelovalni stres, kar povzroči zaustavitev začetne rasti ter kasnejši vegetativni in tudi generativni razvoj strokov in zrnja. Zato je pomembno, da fižola ne sejemo prehitro, saj to pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice.
Prekrivanje s kopreno
Zaradi vremenskih vplivov in morebitnega šoka - tako v spomladanskem kot v poletnem terminu - se v zadnjih letih močno uveljavlja pridelava nizkega fižola v kombinaciji s prekrivanjem s kopreno takoj po setvi semen. Za direktno prekrivanje uporabljamo vlakninasto prekrivko (kopreno) ali celo vzgajamo sadike s koreninsko grudo v gojitvenih prostorih - rastlinjakih. Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ne zavira rasti. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Priprava tal in setev
- Fižol sejemo v dobro pripravljeno, rahlo zemljo.
- Semena posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje).
- Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
- Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.
- Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm.
Vzgoja sadik
Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem. Sadike za pomladni termin presajamo na stalno mesto do sredine maja. Pri poletnih terminih pa lahko kadarkoli. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi.
Zakaj listi fižola rumenijo?
Rumenenje listov fižola je pogosta težava, ki jo je mogoče rešiti, če jo pravočasno prepoznamo. Ko se je pri novi sorti fižola rastni vršiček začel sušiti, rjaveti, in listi so se drobirili v prah, je to kazalo na resno težavo. Opazovanje je ključno: redno pregledujte rastline in ukrepajte takoj, ko opazite prve znake rumenenja. Preverite, kje listi rumenijo.
Pomanjkanje hranil
Eden najpogostejših razlogov za rumene liste je preprosto pomanjkanje hranil, predvsem dušika. Dušik je ključen za bujno rast zelenih delov rastline. Nujno je dognojevanje z dušikovim gnojilom. Fižol potrebuje tudi precej magnezija. Priporočamo okopavanje, da prerahljamo tla okoli rastlin in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem so prav tako učinkovita. Družina metuljnic je poznana ugodilka v vrtnarskem in poljedelskem kolobarju, saj fižol in vsi drugi predstavniki (grah, bob, soja, leča in čičerika) iz obsežne skupine zrnatih stročnic s pomočjo v simbiozi živečih nitrifikacijskih bakterij bogatijo tla z dušikom. To je še posebej dobrodošel vir dušika za sisteme pridelave (npr. ekološka pridelava), v katerih ga v obliki mineralnih gnojil ne dodajamo in je tako na voljo naslednjim glede dušika zahtevnim posevkom zelenjadnic in poljščin.
Nepravilno zalivanje
Rumenenje listov je pogosto tudi posledica nepravilnega zalivanja. Fižol ne mara ekstremov - ne preveč suho, ne preveč mokro. Pri prenamakanju zmanjšajte zalivanje in rahljajte prst. Pri suši začnite z rednim zalivanjem, a ne z "nalivanjem". Zalivanje mora biti zmerno, a globoko. Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja; če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost.
Škodljivci
Nekateri insekti sesajo sok iz listov in povzročajo rumenenje, vijugaste lise ali celo zvijanje listov. Že kmalu po sajenju lahko vznikajoče rastline napade fižolova muha (Delia platura), na rastline se naseli črna fižolova uš (Aphis fabae), na strokih občasno sesajo tudi stenice, v rastline ali v zrnje se zavrtajo različne gosenice (na primer gosenice koruzne vešče (Ostrinia nubilalis) ali južne plodovrtke (Helicoverpa armigera)). V suhih in vročih poletjih pogosto povzroča težave navadna ali fižolova pršica (Tetranychus urticae). Mlade rastline obžirajo polži.
- Fižolova muha: V hladnih in mokrih pomladih ter v tleh z veliko organske mase na fižolu povzroča težave fižolova muha. Je majhen dvokrilec in škodljivec kalečih semen številnih kulturnih rastlin. Pomembna preventivna ukrepa sta dobra zadelava ostankov predhodnega posevka in organskih gnojil ter setev v času, ko so razmere za hiter vznik rastlin optimalne. V času kalitve rastlin rahljamo tla, da rastlinam zagotovimo optimalne razmere za vznik. Odstranjujemo plevele in druge cvetoče rastline iz okolice.
- Črne uši: Na listih se lahko pojavijo črne uši. Te rastline odpravimo z bio pripravkom na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Flora Kenyatox Verde.
- Polži: Na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Poškodbe preprečimo s kopreno v mesecu maju.
Bolezni
Bolezni, ki ogrožajo fižol, so fižolov ožig oziroma vdrta fižolova pegavost (Colletotrichum lindemuthianum), fižolova rja (Uromyces appendiculatus), siva plesen (Botrytis sp.) in bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum). Občasno nas v posevkih presenetijo tudi rastline z različnimi mozaiki na listih, odmiranje vrhov, sušenje rastlin in podobno, kar kaže na okužbo z različnimi virusi. Okužbe z bakterijami prepoznamo po svetlo zelenih nekrotičnih pegah na zgornji strani listov, na strokih se oblikujejo okrogle maščobne pege, ki prodrejo v strok, zrna pa so mastno rjavo pegasta.
- Fižolov ožig: Gliva, ki povzroča fižolov ožig, prezimuje v okuženem semenu ali na okuženih rastlinskih ostankih in lahko okužuje vse nadzemne dele rastlin. Prvi znaki se pojavijo že na kličnih listih v obliki majhnih temno rjavih do črnih peg. Z dežnimi kapljami ali vetrom se spore prenašajo na stebelca, liste in stroke. Močne okužbe lahko pričakujemo v mokrem letu. Težave z boleznijo zmanjšujemo z uporabo zdravega semena in setvijo odpornih sort. Fižola ne sadimo pregosto. Delno si lahko pomagamo s škropljenjem z nekaterimi fungicidi. Prizadetih posevkov fižola ne okopavamo ali v njih ne opravljamo drugih del v mokrem vremenu.
- Fižolova rja: Gliva okužuje liste, redkeje stebla in stroke. Na mladih rastlinicah pred cvetenjem opazimo belkaste pege, nato se na okuženem tkivu pojavijo rjavi prašnati kupčki in proti koncu rastne dobe črni prašnati kupčki. Z rjo močno okuženo listje rumeni, odmira in se suši, posledično pa je nižji tudi pridelek. Težave z rjami zmanjšujemo z ustrezno oskrbo posevkov z dušičnimi gnojili (pospešujejo dovzetnost fižola za rjo) ter s setvijo manj občutljivih sort.
Naravno staranje
Če so porumeneli le spodnji, najstarejši listi, in ostali del rastline deluje zdrav, potem gre verjetno za naravno staranje rastline. To je pričakovano, saj je fižol enoletnica. Ko zaključi svoj cikel cvetenja in plodov, začne listje propadati.
Preventivni ukrepi in splošni nasveti za gojenje nizkega fižola
Čeprav lahko težave rešimo, je še bolje, če jih sploh ne dočakamo. Redno pregledujte rastline, zagotovite ustrezno zalivanje in hranila ter se posvetite preventivi pred boleznimi in škodljivci.
Kolobarjenje in gnojenje
K zmanjševanju potenciala za razvoj in širjenje bolezni pripomoremo z odstranjevanjem in sežiganje obolelih nadzemnih delov rastlin. K zmanjševanju težav z bakterijskimi povzročitelji pripomoremo s setvijo neokuženega semena (pridelano na zdravih rastlinah) in tudi z izvajanjem širokega kolobarja.
Razlaga kolobarjenja - Vrtnarska hitra epizoda 224
Setev in nega
- Fižol sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago. Zrnatega sejemo do začetka avgusta.
- Pri poletnih zasnovah posevka nizkega fižola lahko pride do težav zaradi suše in hude vročine ter tudi toče. Takrat je treba fižol krepiti s pripravki za stimulacijo rasti in razvoja, ki so narejeni iz aminokislin, alg, vitaminov, mineralov in mikroelementov. Najboljša in hitra je listna ali foliarna aplikacija s pomočjo profesionalnih ali doma izdelanih biostimulativnih pripravkov.
- Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Tudi pri nizkem fižolu nam za oporo pride prav vodoravna mreža.
- Po spravilu rastlin ne pulimo, ampak jih porežemo. Zelene rastline razrežemo. Razrezano maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
- Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Pobiranje in shranjevanje
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod. Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.