Včasih ni bilo praznika, domačega slavja ali rojstnega dne brez prave domače torte. Torte ostajajo simbol topline, tradicije in prazničnega razkošja. V času, ko pogosto posegamo po hitrejših, modernejših sladicah, je nekaj posebnega vrniti se k tistim klasičnim okusom, ki so zaznamovali generacije. Da je torta kraljica sladic, ni dvoma. A katera med njimi je res kraljica, morda je katera celo cesarica ali zgolj kneginja? Odgovora na to vprašanje nima smisla iskati, ker ga preprosto - ni. Slavne, nekatere morda samo znane, vsekakor pa priljubljene. Lahkotne, da si jih privoščimo tudi poleti, ali malo bolj "težke", kalorične, primerne za jesenski in zimski čas. Preproste za pripravo ali terjajo veliko časa, truda in spretnosti? Okrogle, oglate, nadstropne, zvite, bogato okrašene ali pa po obodu skorajda brez okrasja, kot so moderne zadnje leta, tako imenovane gole? Ja, vse to so torte.
Slovenske klasične torte
Reform torta, srnin hrbet in ledena torta so tri klasike, ki so bile nepogrešljiv del večjih praznovanj. Pripravljene iz osnovnih, a bogatih sestavin, kot so jajca, maslo, smetana, čokolada, oreščki in začimbe, s prepoznavnim okusom in nežno teksturo.
Reform torta
Ena najbolj znanih in razkošnih klasičnih tort, ki jo poznajo skoraj vsi. Nekoč je bila skorajda nepogrešljiva spremljevalka družinskih praznovanj, rojstnih dni in večjih slovesnosti. Reform torta ima vse komponente, ki si jih pri dobrih domačih sladicah želimo: sočnost, bogat okus, dokaj enostavno pripravo in dostopne sestavine. Njen recept se je prenašal iz roda v rod, ker je torta navadno navdušila tudi vse povabljence, pa si ga je hitro izposodila tudi kakšna znanka ali soseda.
Torto sestavljajo beljakovi oblati z orehi ter bogata čokoladna jajčna krema. Sladica je bogatega, sočnega in enkratnega okusa ter je prava kraljica prazničnih miz - elegantna in vedno navdušujoča.
Srnin hrbet
Srnin hrbet je elegantna podolgovata torta z značilno zaobljeno obliko. Narejena je iz mehke čokoladne mase, pogosto obogatene z orehi ali mandlji, na vrhu pa jo prekriva sijoč čokoladni preliv. Gre za klasično sladico, ki združuje preprostost priprave in razkošnost okusa, torta pa je bila nekdaj priljubljena izbira za nedeljska kosila in domača praznovanja. Ime je sladica dobila po podolgovatem rebrastem modelu, v katerem naj bi bil pečen kolač na moč podoben kosu pečene divjačine. Če malo pobrskate po shrambi, boste v njej zagotovo našli dotični kuhinjski pripomoček in namesto da se na njem nabira prah, ga raje uporabite ter v njem specite nekdaj zelo priljubljeno sladico.
Ledena torta
Ledena torta je popolna predstavnica kremnih sladic, zaradi česar je idealna za slavja in praznike. Je hkrati praznična, razkošna in tudi prijetno osvežilna. Običajno ima rahlo biskvitno osnovo, na katero je nanešenih več plasti kreme, sladica pa je pogosto okrašena s čokoladnim prelivom ali glazuro. Kremasta tekstura in prijeten hladen občutek torti dajeta eleganten značaj, zaradi česar na slavnostnih mizah deluje resnično posebno - ni vsakdanja torta, ampak sladica, ki navduši že na prvi pogled.
Svetovno znane in slavne torte
Posvetimo se lepoticam, ki po vsem svetu veljajo za najboljše. Ne glede na to, ali gre za dolgoletno tradicijo, izvirno zgodbo ali preprosto za neprekosljiv okus, so nekatere torte požele več slave in priznanja kot druge.
Sacher torta
Če vprašamo Avstrijce, je za njih kraljica vseh tort znamenita Sacherjeva oziroma sacher torta. Nekateri jo obožujejo, za nekoga je morda preveč suha (ali premalo sočna, kakor komu drago), kljub obvezni stepeni sladki smetani ob koščku te dunajske čokoladne znamenitosti. Osnovno zasnovo je Sacherjevi torti dal Franz Sacher (1816-1907), ki je kot mlad fant služil na dvoru kneza Metternicha. Torta ni slavna le zaradi svoje znamenitosti in izjemnega marketinga, pač pa tudi zaradi dolgega sodnega spora, katera "saherca" je prava oziroma originalna.
Spor je potekal med hotelom Sacher in kavarno Demel, na Dunaju sta oddaljena le slabih 15 minut hoje, trajal je med letoma 1954 in 1963. Sodišče je na koncu razsodilo, da hotel Sacher obdrži pravico do imena originalna sacher torta, Demel pa sme uporabljati izraz Demelova sacher torta ali tudi prava sacher torta. Razlika med njima je v tem, da je originalna sacher torta z marmelado namazana v prerezu testa, Demelova pa po vrhu in na obodu, potem pa prelita s čokolado.
Nesporno je, da je torto leta 1832 prvič pripravil Franz Sacher, ko je za goste kanclerja von Metternicha v odsotnosti glavnega slaščičarja moral pripraviti sladico, ki bo navdušila. Takrat 16-letnemu pripravniku se verjetno niti sanjalo ni, kaj vse se bo z njegovo torto dogajalo v prihodnosti. Njegov sin Eduard je kasneje v kavarni Demel opravljal pripravništvo, ko pa je leta 1876 odprl hotel Sacher, je s seboj odnesel tudi recept in torto so začeli izdelovati pod streho njegovega hotela.
Esterhazy torta
Med najbolj cenjenimi tortami, ki so nastale v srednji Evropi, je tudi Esterhazy torta. To je torta, pripravljena iz tankih plasti beljakovega testa z dodatkom mandljev (ali lešnikov) in fine maslene kreme z dodatkom vanilije. Med tanjšimi in nežnimi beljakovimi biskviti, po prvotnih recepturah obogatenimi predvsem z mandlji, se skriva maslena krema z vaniljo. Zaključena je s tipično belo glazuro in nekakšno čokoladno rozeto, po obodu pa oblečena v mandljeve lističe.
Esterhazy torta je prepoznavna tudi po vzorcu na vrhu torte, ki spominja na pajkovo mrežo. Njena zgodovina in slava segata v pozno 19. stoletje avstro-ogrske monarhije. Torta, nastala v Budimpešti in poimenovana po Pavlu III. Antonu Esterhazyju de Galanthi, članu dinastije Esterhazy in diplomatu avstrijskega cesarstva, velja za enega najboljših dosežkov srednjeevropskega slaščičarstva.
Pavlova torta
Torta Pavlova, pripravljena iz beljakovega testa oziroma meringue, je na zunaj hrustljava in znotraj sočna, okrašena pa z jagodami in sladko smetano. Torta je prefinjena in edinstvena kot najslavnejša balerina vseh časov Ana Pavlova, po kateri je sladka lepotica dobila ime. Kdo je prvi naredil »pavlovo«, ni znano, verjetno pa je bila narejena okoli leta 1925, saj je takrat ruska primabalerina imela turnejo po Novi Zelandiji in Avstraliji.
Rahlo sladico, ki si jo lastijo tako Avstralci kot Novozelandci, pripravimo iz beljakov, stepenih s sladkorjem, jedilnim škrobom in z belim kisom, velikokrat tudi z vaniljinim izvlečkom. Moderne izvedbe torte Pavlova dopuščajo tudi uporabo drugega jagodičevja, sploh borovnic, ki s svojo vijolično barvo dajejo beli osnovi še poseben poudarek. Veliko je tudi kombinacij z drugim raznobarvnim sadjem in je torta Pavlova tako tudi prava paša za oči. Tudi torta Pavlova je bila kamen spotike, in to kar med dvema državama, saj so si prvotni recept poleg Avstralije, ki velja za domovino te torte, lastili tudi na Novi Zelandiji.
5 preprostih korakov do popolne Pavlove: Hrustljava sladica iz marshmallowa in meringue
Schwarzwaldska torta (Črni gozdiček)
Nemci se ponašajo s svojo schwarzwaldsko torto, za katero so značilni krema, pripravljena iz višnjevega kompota z dodatkom žganja iz češenj, ki zorijo v krajih okoli Schwarzwalda, biskvit z dodatkom kakava in sladka smetana. Črni gozdiček je klasika iz Schwarzwalda in za marsikoga najboljša torta. Zanjo je značilen sladko-kisel kontrast čokolade v biskvitu in višenj v nadevu, oboje pa zaokroži nežen okus smetane.
Torta ne izhaja iz pokrajine Schwarzwald (po slovensko Črni gozd) na jugozahodu Nemčije, kot se zmotno misli, ampak iz kraja Bad Godesberg, ki leži okoli 500 kilometrov severneje. Schwarzwaldsko torto naj bi v današnji obliki naredil Josef Keller (1887-1981) leta 1915, ime pa je dobila po višnjevem sirupu, ki prihaja iz Črnega gozda ter je med sestavinami torte.
Princesina torta (Prinsesstårta)
Na severu Evrope se navdušujejo in ponašajo s torto švedske princese, imenovano Prinsesstårta. Recept za torto je leta 1948 izdala Jenny Åkerström, ki je bila učiteljica na švedskem dvoru. Poučevala je tri mlade princese, hčerke švedskega princa Karla, in torto so dvorni kuharski mojstri naredili prav zanje. Sprva se je sladica imenovala zelena torta (grön tårta), kasneje pa je dobila ime po princesah.
Priprava je nekoliko zamudna in zahtevna, a tisti, ki so torto poskusili, pravijo, da je vredna truda. Sestavljena je iz lahkega biskvita, vanilijeve kreme z dodatkom masla in malinovega džema, prekrita pa s plastjo marcipana, pod katero se skriva kupola iz sladke smetane. Na severu Norveške, v regiji Kvæfjord, je v prvi polovici 20. stoletja nastala podobna torta, ki je hitro prerasla v nacionalni simbol. Razkošno slaščico, katere zaščitni znak je kontrast med tremi raznolikimi plastmi, še danes pripravljajo ob praznikih, rojstnih dnevih in še posebej ob dnevu ustave, 17. maja. Njena posebnost ni seznam sestavin ali zapleteni postopki, temveč popolno ravnovesje. Čeprav klasika ostaja najbolj priljubljena, se pojavljajo tudi različice s svežim sadjem, najpogosteje z jagodami in malinami.
Doboš torta
Ob besedi torta vedno pomislimo na biskvitno osnovo, ki marsikoga odvrača od tega, da bi se lotil peke. Le kdo je ne pozna, slastne madžarske torte s karamelnim oblivom, narejene v več plasteh? Torta je nastala konec 19. stoletja pod rokami madžarskega kuharskega mojstra Józsefa C. Dobosa, po katerem je dobila tudi ime. Torta je bila narejena z namenom, da bi poleg odličnega okusa ostala dolgo sveža. Dobošu je to uspelo s karamelnim prelivom.
Doboš torto sestavlja več tankih plasti biskvita, premazanih s čokoladno kremo, na vrhu pa je značilen karamelni preliv, ki torti zagotavlja prepoznaven videz in okus.
Newyorška sirova torta (Cheesecake)
Sirovo torto so poznali že v antični Grčiji. Moderna različica pa je nastala leta 1872 v ameriškem mestecu Chester (New York), in sicer je prišla izpod rok Williama Lawrencea. Sladica se od drugih tako imenovanih cheesecakov razlikuje po težki in gosti strukturi, ki je zelo gladka in bogata, po okusu pa je sladka in ostra. Po navadi jo prelijejo še s sadnim sirupom ali dodajo sveže sadje. Torta je z leti postala sinonim mesta New York ter velja za najpopularnejšo sladico v ZDA.
Cassata
Cassata je tradicionalna sicilijanska sladica, ki je nastala v 10. stoletju, v času, ko so na otoku vladali Mavri. Osnova torte so biskvit, namočen v sadni liker ali sadni sok, skuta, kandirano sadje in marcipan.
Francoske torte: Saint Honore, Opera, Dacquoise
Ko je govora o evropskih tortah, seveda ne moremo mimo Francije. Torta Saint Honore, narejena iz paljenega testa z vanilijevo kremo in slano karamelo, ter slavna torta Opera, v kateri se v izjemnem okusu kreme prepletata čokolada in kava, sta le dve izmed mnogih. Ne smemo pozabiti tudi na torto Dacquoise s prefinjeno kombinacijo tankih plasti beljakovega testa z dodatkom mandljeve moke in različnih, še posebej maslenih krem ali krem z dodatkom suhega sadja.
Regionalne torte iz sosedstva
A tudi v naši soseščini imamo nekaj tort, ki sicer niso dosegle takšne mednarodne slave kot zgoraj omenjene, a jih velja omeniti, poiskati recept in jih tudi pripraviti.
Rabska torta
Na Hrvaškem so še posebno ponosni na rabsko torto. Prvič naj bi to torto polžaste oblike pripravili na otoku Rabu v 12. stoletju v nekem samostanu, v katerega naj bi se bil zatekel papež Aleksander III., da bi se izognil neurju. Krhko testo, izrezano v obliki spirale, je obloženo s kremo iz mandljev, jajc, maraskina, sladkorja ter pomarančne in limonine lupinice, značilna pa je po posebnem vzorcu, ki se naredi ob robu spirale, na koncu pa torto obilno potresejo s sladkorjem v prahu.
Frankopan torta
Tudi torta Frankopan je med najbolj cenjenimi pri naših južnih sosedih. Za torto morda nekoliko nenavadno, a plasti so iz listnatega testa, krema pa iz smetane, rumenjakov, škroba in jajc, začinjena s cimetom, muškatnim oreškom in rožno vodo. Kremi dodajo pražene mandlje in rozine, sladkor in maslo, tako da je užitek popoln.
Vasova torta
Če se pomaknemo še malo bolj na vzhod, nas v Srbiji gostitelji radi pričakajo s svojo slovito Vasovo torto. Kot vsaka znamenita torta ima tudi ta svojo zgodbo o nastanku. Svojemu zetu Vasi naj bi bila torto spekla tašča in nastala je Vasova torta. Podlaga je iz čokoladnega biskvita, nekaj centimetrov debel nadev je iz orehov, čokolade, masla, rumenjakov in pomarančnega soka, nadev pa je prekrit s plastjo beljakove pene (stepenim beljakom se v tankem curku dodaja vroč sladkorni sirup in zmes stepamo, dokler se ne ohladi).
Enostavna in okusna: Čokoladna puding torta
Včasih pa si zaželimo nekaj preprostega, a vseeno izjemno okusnega. Čokoladna puding torta je pripravljena v samo 20 minutah, marsikoga pa bo tudi razveselil podatek, da jo otroci preprosto obožujejo, zato je sladica odlična izbira za praznovanje rojstnih dni. Tudi sestavine za to torto so precej preproste in jih verjetno že imate nekje v shrambi.
Gre za preprosto, a zelo okusno kombinacijo čokoladnega pudinga, piškotov in čokolade. Pripravljeni sladici pa lahko ob serviranju dodamo še malo stepene smetane. In to je to. Nobenega biskvita, sadja, želatine, oreščkov in jajc, niti celega popoldneva časa ne potrebujete, rezultat pa je zelo okusna in kremasta sladica, ki vas bo navdušila s svojo preprostostjo in okusom. Edini predpogoj, da vam bo sladica všeč, je zgolj ta, da imate radi puding, piškote in čokolado.
Sestavine:
- 3 vrečke čokoladnega pudinga (prašek)
- 10 dag čokolade za kuhanje
- 1,5 l mleka
- 9 žlic sladkorja
- 30 dag maslenih piškotov
Postopek priprave:
- Piškote z rokami razlomimo na manjše koščke, ki jih stresemo v večjo skledo.
- Pudinge s sladkorjem skuhamo na standarden način v predpisani količini mleka.
- V še vroč puding dodamo nasekljano čokolado. Mešamo, dokler se vsa čokolada ne stopi in združi s pudingom.
- Vroč puding prelijemo čez piškote. Dobro premešamo z žlico ali lopatko, da dobimo enotno zmes, ki jo pretresemo v pekač za torte, velikosti 24 centimetrov.
- Piškotno maso enakomerno razporedimo po pekaču in po vrhu poravnamo.
- Ko se ohladi na sobno temperaturo, torto za nekaj ur, najbolje pa kar čez noč, shranimo v hladilnik.
- Ko se torta dobro ohladi in strdi, odstranimo tortni obroč in če želimo, sladico po vrhu premažemo s stepeno smetano. Lahko pa smetano samo v kupčkih nabrizgamo na torto ali pa jo zgolj dodamo na krožnike skupaj s kosom okusne tortice.