Paprika: Toplotno Zahtevna Vrtnina za Bogat Pridelek
Paprika (Capsicum annuum L.) je znana sezonska zelenjava, ki jo lahko gojimo v lastnih pogojih in s svojimi pestrimi oblikami ter okusi navdušuje številne ljubitelje vrtnarjenja. Izvira iz subtropskih območij Amerike, kjer je doma v zelo toplih krajih, zato morate poskrbeti, da se bo rastlina tako tudi počutila. Je zaloga vitaminov B in C, zato je njeno uživanje sveže in surove zelo pomembno za zdravje ljudi. Bogatost paprike je v obsežni množici različnih oblik plodov, ki jih vrtnar doma lahko pridela z uporabo različnih sort ali hibridov, da o vitaminskem bogastvu ne izgubljamo besed.
Vzgoja domače paprike zahteva pozornost na rastne dejavnike, kot so temperatura, svetloba, voda in hranila, da imajo rastline sploh možnost rasti in razvoja. Za zdrave in sočne plodove v času rasti paprike se je potrebno nekoliko potruditi. Po okusu ločimo ostre, pol-ostre in sladke paprike; pri nas so seveda bolj priljubljene sladke sorte. Barvni spekter plodov je tudi zelo različen.
Vzgoja Sadik Paprike za Uspešno Sadenje
Pri nas ni dovolj toplo, da bi papriko sejali neposredno v zemljo, zato je priporočljivo, da posadite papriko iz sadik. To je manj zahtevno kot pri vzgoji iz semena, predvsem pa je bolj donosno in bogatejše s hranilnimi snovmi. Neposredna setev paprike je pri nas zelo redka. Kakovostno seme je osnova za dober pridelek, zato izberite ustrezen kakovosten setveni substrat. Papriko običajno sejemo dober teden pred paradižnikom, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo.
Priprava in Setev
Najboljši datum za setev je med 15. in 30. marcem, lahko tudi prej (že v začetku februarja, celo v januarju), saj sadike rastejo približno 50 do 55 dni. Sredina marca je zadnji rok setve. Semena sejemo na gosto v eno posodo in kalimo na toplem mestu.
- Idealna temperatura za kalitev je 25 °C, optimalna temperatura tal med 20 in 30 °C, vsekakor ne sme biti nižja od 13 °C.
- Pospeševanje kalitve: Semena lahko namočimo v toplo vodo pri približno 25 °C, da nabreknejo. Predkaljena semena nato položite v vlažen substrat in jih posujete s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
- Svetloba in vlažnost: Pladnje ali lončke pokrijte s prozorno folijo. Takoj ko opazite prvi kalček (lahko že v petih dneh), folijo odkrijte in rastline takoj prestavite na svetlo mesto. Sadike so zahtevne tudi glede svetlobe in vlažnosti tal.
Pred setvijo paradižnika in paprike to obvezno storite. Hitri test kalitve semena
Nega in Pikiranje Sadik
Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata, in preden se razvijejo pravi listi (v roku od 10 do 14 dni od setve), rastline prvič prepikiramo in opravimo selekcijo, saj izberemo lepše rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Po približno 4 tednih lahko posamezne sadike presadite v večje lončke s premerom približno 10 cm. Lončke napolnite z zemljo za sejanje in pikiranje, ki vsebuje le malo hranil in spodbuja rastline k tvorbi gostega in močnega koreninskega sistema. Sadike paprike je možno vzgajati tudi tako, da v srednji ali veliki sadilni enoti rasteta dve sadiki istočasno; paprike namreč na gredi brez težav rastejo gosto skupaj in jih tako lahko presadimo kot dvojček ali trojček na njihovo mesto na vrtu.
Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo. Sadike zalivamo redno vsak drugi dan. Prezračevanje je pomemben previdnostni ukrep pri gojenju sadik; s tem uravnavamo zračno vlago in jih utrdimo, da ob sajenju bolje prenesejo temperaturni šok. Prezračevanje traja približno 2 uri zjutraj in postopoma povečujte časovni razmik. Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto.
Utrjevanje in Sajenje Sadik
Mlada paprika je zelo občutljiva na mraz. Preden sadike sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo (bele lise). Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Enako velja za utrjevanje sadik, ki jih presadimo v rastlinjak.
Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm, gosto olistane, s premerom stebla 5 mm in dobro razvitim koreninskim sistemom. Če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek.
Sajenje Paprike na Prosto in v Rastlinjak
Optimalni Čas in Lokacija
Paprika je toplotno zahtevna vrtnina, zato je ne sadimo prehitro na prosto. Majhne rastline paprike so zelo občutljive na mraz in takšnega padca temperature ne bi preživele. Počakajte, da mine nevarnost pozebe in posadite sadike na prosto po 15. maju, ko tudi nočne temperature dosežejo približno 10 °C ali več. Sredi maja je čas, ko papriko, paradižnik, kumare in ostale plodovke sadimo v vrt. Paprike so veliko bolj občutljive na nižje temperature kot paradižnik, zato jih posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom.
Če boste papriko gojili v rastlinjaku, lahko rastline vanj posadite že od konca aprila/začetka maja. Ker paprika res ljubi toploto, je zelo primerna za gojenje v rastlinjaku, kjer je idealna temperatura med 25 in 28 °C, rast pa se ustavi pri 10 °C. Visoke temperature (nad 35 °C) in neposredna sončna svetloba lahko spodbujajo razgradnjo skladiščnih snovi do popolne sterilnosti.
Razmik in Tehnike Sajenja
Paprika potrebuje globoka in prepustna tla, kot so ilovnata ali glinasta. Hladna in preveč namočena območja so neprimerna. Hlevski gnoj lahko v tla vnesete že v jeseni ali zgodaj spomladi v vrtnarski sezoni. Pomembno je, da pred sajenjem sadik ohranite tla v neporušenem stanju z uporabo kultivatorjev ali rotavatorjev.
Med posameznimi sadikami paprike naj bo 40 cm razdalje v vrsti, med vrstami pa upoštevajte razmik dobrega pol metra. Bujnejše sorte sadimo še malo bolj narazen (najbolje 60 cm narazen), za nekatere sorte, predvsem rog paprike, naj bodo razdalje še večje. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj; na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu.
Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede. Če želimo, za prvih nekaj tednov preko paprik postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje. Pred papriko na isti gredi lahko vzgajamo špinačo, redkvico ali solato; s predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno, dokler prve zelenjave ne poberemo iz grede, ki jo potem v celoti prevzame paprika.
Gojenje v Posodah in Visokih Gredah
Ni vrta - ni problema! Paprike lahko gojite v posodah na balkonu ali terasi. Vendar pozor, velja enako kot za sajenje na prostem: rastline postavite ven šele po ledenih možeh (po 15. maju). Pri nizkih sortah paprike za vzgojo zadostuje cvetlično korito, druge sorte paprik pa potrebujejo večje posode (okrog 10 l). Pri gojenju na balkonu ali terasi uporabljajte le posebne posode z luknjami za odtekanje vode. Nujna je debelejša drenažna plast, ki je od podlage ločena z netkano tkanino.
Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug. Pri sajenju v korita ali visoke grede je pomembno, da je dovolj prostora in da izberemo kakovostno zemljo, ki mora biti prilagojena plodovkam, dovolj rahla in imeti dovolj veliko kapaciteto za zadrževanje vode.
Nega Paprike: Zalivanje, Gnojenje in Opora
Za dobro letino paprike sta najpomembnejša dejavnika toplota in svetloba. Poleg tega moramo vsak dan pregledovati rastline, da preprečimo napade škodljivcev in bolezni. Če ji od takrat, ko rastlina oblikuje cvet, posvetimo malo več pozornosti, bo trud poplačan s sočnimi plodovi.
Pred setvijo paradižnika in paprike to obvezno storite. Hitri test kalitve semena
Zalivanje Paprike - Ključ do Uspeha
Paprika potrebuje zelo veliko vode. Največ vode rabi, ko nastavlja plodove, saj bodo drugače plodovi manj mesnati, manjši in velikokrat tudi grenki. Svojo rastlino zalivajte vsaj vsaka dva dni, pri močnem soncu pa najbolje kar dnevno. Takoj ko se razvijejo prvi sadeži, bo rastlina še bolj nagnjena k izsušitvi. Zato dnevno preverjajte vlažnost zemlje in jo po potrebi dodatno zalijte. Papriko je treba redno in obilno namakati, tako so plodovi bolj mesnati, večji in niso grenki. Paprika se nikoli ne sme izsušiti.
- Intenzivnost: Zemljo v globino namočimo vsaj 30 cm dvakrat na teden. V toplejših dneh zalivajte zjutraj.
- V rastlinjaku in posodah: Veliki porabniki hranil potrebujejo tudi veliko vode. Poleti je potrebno papriko v loncih in rastlinjakih zalivati vsak dan.
- Priporočen režim v vročini: Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo paprike izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je redno zalivanje na vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh.
- Metode: Najboljše je kapljično namakanje, saj ohranja optimalno vlažna tla. Pomagamo si lahko tudi s plastičnimi steklenicami, ki jih naluknjamo v predelu zamaška in predela, ki je v zemlji, dno odrežemo in zalivamo skozi odprtino.
- Zmanjšana potreba: Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh. Vseeno pa je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje.
Gnojenje za Bogat Pridelek
Paprika sodi v skupino rastlin, ki porabijo veliko hranilnih snovi iz zemlje, zato ji je treba dodajati veliko hranil in jo redno gnojiti. Ob sajenju moramo poskrbeti za rodovitna tla, ki so dobro založena z organsko snovjo in hranili. Že med sajenjem v sadilno jamo dodajte dolgotrajno gnojilo; za to je najbolj primerno gnojilo z volčjo volno, ki dodatno zadržuje vodo in tako rastlino ščiti pred izsušitvijo. Peletirana gnojila pomešamo med zemljo, v katero bomo sadili rastline, po sajenju pa sadike tudi zalijemo.
Zaradi bujne rasti in razvijajočih se plodov rastlina hranila hitro porablja, zato jo je treba tudi večkrat dognojiti. Za gnojenje lahko uporabite kompost ali organska gnojila. Tudi paprike gojene v posodah nujno potrebujejo dovolj hranil, kar jim priskrbite z rednim gnojenjem (npr. Substral Naturen tekoča gnojila, ki jih enkrat tedensko dodate vodi za zalivanje). Čez leto skrbimo tudi za redno dognojevanje z morskimi algami, ki so odlično dostopne v naravnem biostimulantu Bio Plantella Organsko za paradižnike; z njim poskrbimo za krepitev rastlin in izboljšamo tudi izkoristek hranil iz tal.
Pomanjkanje kalcija: V vročem in suhem poletju od začetka razvoja plodov paprike začnemo z rednim dodajanjem gnojila Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Zaradi pomanjkanja kalcija namreč gnijejo konice plodov. Z dodajanjem kalcija izključno preko listov nadaljujemo v rednih 7-10 dnevnih presledkih, saj zalivanje oz. dodajanje preko korenin v vročem poletju nima učinka.
Opora in Obtrgovanje
Od junija dalje je za paprike nujna opora. Posamezna opora za vsako papriko posebej zahteva veliko dela; v praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in dajo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo. Močan veter ali nevihte tako ne bodo polegli niti ene same rastline.
Tako kot pri paradižniku lahko odstranjujete zalistnike tudi paprikam. To pomeni, da odstranite stranske poganjke, ki izraščajo v pazduhah listov. Doseči želimo, da rastlina energijo vlaga v nastajanje cvetov in ne v nastajanje številnih poganjkov. Odlom prvega cveta in drobnih prizemnih listov je pomemben za boljše stanje paprike med rastno sezono. Težka odločitev, ki pa se lahko bogato obrestuje, je, da odstranimo prvi cvet in s tem tudi prvi plod. Če tega ne storimo, rastlina vso svojo energijo usmeri v razvoj prvega plodu in je zmanjka za nadaljnjo rast. Pri papriki lahko obtrgujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh. To je praksa pri profesionalni vzgoji v rastlinjaku (in primernih sortah), da paprika raste predvsem v višino. Na manjših vrtovih tega ne počnemo, tudi če papriko vzgajamo v rastlinjaku. Pri vzgoji v rastlinjaku nas naj ne skrbi oprašitev, saj so cvetovi samooprašni. To pomeni, da je dovolj že veter ali pa da ročno rastlino pretresemo.
Zastirka in Prezračevanje
Zastirka zmanjša izhlapevanje vode iz tal in zmanjša potrebo po zalivanju. Na vrtu je koristno tudi škropljenje s folijo, ki ohranja vlago in preprečuje zamakanje. Če uporabite zastirko iz pokošene trave, zmanjšate tudi potrebe po hranilih. Ker papriko sadimo zelo gosto, ob njej na gredi ni veliko prostora.
Redno prezračevanje rastlinjaka je izjemno pomembno za zniževanje zračne vlage okrog rastlin. To preprečuje idealne pogoje za razvoj bolezni.
Zaščita Pred Boleznimi in Škodljivci
Zaščita pred boleznimi je pomemben del nege rastlin od presajanja naprej. Plodovke bodo najbolje rasle pod streho, zaščitene pred padavinami. Vrtičkarji mnogokrat v rastlinjaku sadijo pregosto, na premajhne sadilne razdalje, in premalo pozornosti namenjajo zniževanju zračne vlage okrog rastlin. Paprike ne bodo dobro uspevale, če jih 3 do 5 let zaporedoma sadite na isto mesto ali za sorodnimi rastlinami (kolobarjenje).
- Škodljivci: Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra (v rastlinjakih kot buba prezimijo, na prostem ne). Njihovo prisotnost opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja; ko plod prerežemo, okoli semen paprike najdemo gosenico. Mehanska poškodba (luknja) je tudi prostor, v katero ob dežju teče voda, kar vodi v gnitje plodov.
- Bolezni: Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Pri papriki imamo pogosto težave s sivo plesnijo (Botryotinia fuckeliana). Siva plesen se pojavlja na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni; napadena rastlinska tkiva postanejo najprej svetlo rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin. Plesni niso problematične, kot recimo pri paradižniku.
- Preventiva: Varstvo pred sivo plesnijo je vezano predvsem na rastlinsko higieno. Vselej bodimo pozorni, da v bližini nasada ni odmrlih rastlinskih delov, na katerih se bolezen najprej pojavi. Pomaga tudi preventivno škropljenje rastlin z Bio Plantella Natur, ekološkim pripravkom na osnovi njivske preslice, ki vsebuje veliko silicija. Ta bo okrepil celične stene in tako otežil ali celo preprečil nastanek okužb. Da bodo rastline do poletja dovolj močne, jih moramo s temi pripravki škropiti tedensko.
Pobiranje in Shranjevanje Paprike
Kdaj pobirati?
Prve zelene paprike iz rastlinjaka bodo za obiranje primerne že konec junija. Popolnoma bodo dozorele čez 2 do 3 tedne. Paprike na prostem in v loncih ponavadi obiramo od julija do septembra (odvisno od vremena). Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Točen čas pa je seveda odvisen od tega, kako zrel pridelek želite pobrati. Jeste lahko tako popolnoma zelene, kot tudi temno rdeče paprike. Najbolje jih je pobrati dopoldne, saj takrat plodovi vsebujejo največ hranil.
Ste posadili sadike rdeče paprike, rastejo pa zelene? To je normalno, saj so zelene v resnici še nedozorele rdeče paprike. Potrebno je počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče. Zeleno papriko, pa čeprav še ni (fiziološko) zrela, že lahko uporabljamo v kuhinji. Je precej manj sladka in tanjša kot rdeča paprika ter malce težje prebavljiva. Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne ...) pri zorenju svojih plodov spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti. Plodove obiramo, ko spremenijo okus in so nekoliko bolj sladki.
Tehnika pobiranja in shranjevanje
Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami, saj tako ne zatrgamo stebla. Plodovke se v domačem vrtu zelo veselimo, zato je prav, da opomnimo na optimalen čas in pravilno pobiranje. Tako bo pridelek zadovoljil, delo v vrtu pa bo v veselje. Najboljša paprika je tista z domačega vrta. Sveže obrane paprike lahko hranimo v hladilniku do dva tedna.
Posebnosti Čilija
Čeprav Slovenci nismo znani po pikantni hrani, je svet tudi k nam prinesel navdušenje nad čilijem. Gojimo ga seveda zaradi plodov, ki so lahko zelo ostrega ali pa blago ostrega okusa. Paprike sodijo med najbolj občutljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa potrebujejo še več toplote. Zato sadik na prosto nikoli ne presajamo pred 15. ali 20. majem. Nega in vse ostalo je enako kakor pri papriki, vendar je poglavitno poletno opravilo namakanje, saj čili, tako kakor vse plodovke, potrebuje veliko vode. Ker sodi med razhudnike, moramo to upoštevati v planiranju kolobarja.
Ena najpogosteje gojenih sort pri nas je sorta PCR, ki je primerna tako za pridelovanje na polju kot za pospeševanje. Ima rumeno-zelene, srpasto oblikovane plodove, ki so rahlo pekoči, vendar sočni, in se uporabljajo predvsem za neposredno uživanje. Vendar je občutljiva na temperaturne spremembe. Sorta Slovakiane sme manjkati na naših vrtovih - dobro uspeva v rastlinjakih. Spada med zelo zgodnje sorte tipa capia; plodovi so zato viseči, z značilnim okusom in aromo.