Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Zaradi svojih lastnosti in vsestranskosti je fižol tradicionalna slovenska kultura, ki v ekološkem vrtnarjenju predstavlja nezamenljiv člen. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna.
Priprava na sajenje in setev
Za uspešno pridelavo je ključna pravilna priprava. Nizek fižol lahko sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta. S setvijo ne hitimo, saj fižol za kalitev potrebuje topla tla. Ker setev nizkega fižola v prehladno zemljo pomeni slab vznik rastlin, pogosto pa tudi oslebljene in bolne rastline, se prepričamo, da ima zemlja vsaj 8 °C.
Tehnika setve
- Globina: Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste.
- Razmik: Za razliko od visokega fižola ga ne sejemo v kupčke, pač pa v vrste. Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Zaščita: Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ga ne zavira v rasti.
Če se nam mudi, si lahko na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in le-te ob pravi temperaturi presadimo na prosto. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Pri nizkem stročjem fižolu je pogosta praksa večkratnega sejanja za pridelek v presledkih.
Nega in oskrba rastlin
Nizek stročji fižol ne potrebuje svoje gredice; sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt, cvetačo, jagode, solato, rdečo peso in zeleno.
Gnojenje in zalivanje
Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Če so tla v vrtu dobro založena, posebnega gnojenja ne potrebuje, sicer tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom Plantella Organik. Fižol nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, saj ima na koreninah bakterije, ki dušik vežejo iz zraka.
Fižol namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko. Pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša.
Bolezni, škodljivci in izzivi
Pri fižolu imamo vrsto različnih izzivov:
- Škodljivci: Semena teknejo bramorju, na mladih rastlinah opazimo polže, na listih pa črne uši in pršice.
- Bolezni: Med pogostimi boleznimi so mastna fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen.
- Okoljski dejavniki: V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi.
Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši. Za zaščito in krepitev rastlin lahko uporabimo naravna sredstva.
Obiranje in shranjevanje
Stročke trgamo sproti, da povečamo pridelek. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo, temveč počakamo, da se osušijo na rastlini. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Sveže nabrani mladi stroki na hladnem počakajo teden dni. Viške stročjega fižola shranjujemo s kisom v kozarce, mlada zrna pa lahko zamrznemo. Pri shranjevanju suhega fižola moramo biti pozorni na fižolarja, saj njegove ličinke vrtajo luknjice v zrna.